V UshuaiaIbiza Beach hotelu so ta teden napovedali začetek uporabe Facebooka kot kanala za odnose z gosti hotela in z obiskovalci njihovih koncertov. Ushuaia so prvi hotelirji, ki so na tak način oblikovali svoj poslovni model. Gosti hotela in vsakdo, ki obiskuje koncerte, bo lahko nosil in uporabjal tanko RFID zapesnico sinhronizirano s svojim Facebookovim profilom. S pomočjo zapesnice se bo gost na različnih točkah prijavil, fotografiral ali objavil status.
Kombiniranje Facebooka je temu hotelu pripomoglo, da imajo na tem socialnem omrežju Ushuaïa Ibiza Beach Hotel več kot 17.000 oboževalcev. Inovativen pristop je v Facebook točkah po hotelu, ki bo omogočil gostom in obiskovalcem, da bodo lahko v živo promovirali vzdušje v tem hotelu in na koncertih. S tem bo vodstvo hotela dobilo novo viralno množico promotorjev. Tako bodo gosti postali tudi partnerji. S tem se odpirajo neomejene možnosti za ključe tržne aktivnosti.
Pogled razvrstitev števila prebivalstva po državah v primerjavi z številom odprtih profilov na Facebooku nam razkriva, da predstavlja socialno omrežje Facebooktretje največjo populacijo za Kitajsko in Indijo. Finančna kriza zadnjih let in tehnološke spremembe nas silijo v nove globalne izzive. Eden od teh izzivov je denar. Gotovo je spoznanje, da mora za vrednostjo denarja stati ustvarjena vrednost in da ne moremo trošiti nekaj, kar nismo in ne bomo ustvarili. Kakšna bo prihodnost denarja? Se približujemo globalni virtualni valuti ali večim virtualnim valutam, za katerimi bodo stala virtualna socialna omrežja. Facebook ima trenutno 706 milijonov profilov in se hitro bliža 1 milijardi. Omenjeno socialno omrežje ustvarja svojo virtualno valuto.
Priča pa smo tudi zanimivemu projektu Bitcoin. To je peer-to-peer valuta, ki se hitro širi v virtualnem svetu. Za njo ne stojijo vlade ampak posamezniki povezani preko interneta.
Marsikdo iz Slovenije je v polpreteki zgodovini doživel neprijetne izkušnje z valuto Dinar v Jugoslaviji. Zato z zanimanjem pričakujem razvoj virtualnih valut, ki bodo najmanj tvegani za uporabnike v procesih merjenja vrednosti, plačevanja, menjave in ohranjanja vrednosti.
V založništvu smo priča izjemnim inovacijam, ki segajo v srednji vek. Johann Gutenberg je pričel z ulivanjem posameznih črk, ki so jih zlagali v tekste. Njemu lahko pripišemo tudi pripravo primernega črnila za tiskanje s kovinskimi črkami na papir. Ti dve inovaciji sta botrovali korenitim spremembam na številnih področjih. Omogočili sta razmah tiskanja knjig v številnih jezikih. Vse to je vplivalo na razmah šolstva in širjenja idej s pomočjo knjig.
Danes smo priča modelom kokreacije knjig, “crowdsource” ustvarjanja učbenikov za učenje, e knjig, pa knjig na različnih napravah kot je Kindel, IPad in podobno. Na področju prodaje knjig so se pojavile spletne knjigarne. Najbolj znana je Amazon.
Sodeloval sem pri ustvarjanju knjige Business Model Generation, kjer sem prispeval 24 evrov, zato da sem soustvarjal to poslovno uspešnico. Pri tem projektu nas je sodelovalo 462. Nihče od pobudnikov in ustvarjalcev projekta ni bil založnik.
Podobnega poslovnega modela so se lotili trije pisatelji: Dan Kieran, Justin Pollard in John Mitchinson. Ustvarili so platformo za pisatelje in bralce. V tem poslovnem modelu se pojavljajo avtorji knjižnih del, ki predstavijo idejo in če jo podpira dovolj bralcev, se ideja spremeni v knjižno delo. Ustanovitelji UNBOUND financirajo platformo in so založnik, ki izvaja procese založništva. Dobiček od knjige se deli 50/50 z avtorjem. V tradicionalnem založniškem poslovnem modelu avtor dobi bistveno nižje honorarje. Trgovci na drobno pričakujejo več kot 60% popuste, plus prispevek za stroške predstavljanja knjige in trženja. To je razlog, da knjige v manjših nakladah niso ekonomsko zanimive. Prav te knjige pa predstavljajo najbolj inovativne zamisli in izzive.
UNBOUND nudi pregledno in enostavno podporo, omogoči bralcu, da pomaga pri objavi izjemne ideje oz. zanj zanimive knjige. V zameno dobi vpogled v proces pisanja in objavljeno svoje ime kot pokrovitelj v tej in v vsaki naslednji izdaji.
V poslovnem modelu je bralec ciljna stranka, ki pa postane tudi partner pri financiranju, pisanju in izdaji knjižnega dela. Platforma omogoča kombiniranje poslovnega modela UNBOUND z osebnimi poslovnimi modeli pisateljev in poslovnimi modeli bralcev.
Pred časom sem pisal o posojanju avtomobilov za potrebe prevozov (glej: Bi delil svoj avto z drugim). Ob razmišljanju o tem, da potrebujem avtomobil le 10 ur na teden, sem ugotovil, da je to moje premoženje zelo drago. Povzroča mi predvsem stroške. Za hitro potovanje od kraja do kraja pa potrebujemo prevoz. Če ne gremo na izlet z družino, potujem predvsem sam v avtomobilu. S tem, ko ponudim prevoz drugim, jih najdem in peljem, lahko delim visoke stroške avtomobila ter potovanja.
V preteklosti sem lahko po naključju našel potencialne potnike. Danes je to mogoče urediti na spletu ali preko mobilne aplikacije. Skupina mladih strokovnjakov je naredila zanimiv poslovni model, ki je usmerjen preko pridobivanja dobička, k osebnim koristim vseh, ki ponujajo prevoz in tistih, ki ga potrebujejo. Platformo s takšno storitvijo najdete na spletnem naslovu prevoz.org, kjer so tudi navodila za dostop do aplikacije za Android in Nokia telefone.
Cena avtobusnega prevoza med Slovensko Bistrico in Ljubljano je 10,70 evra. Potovanje traja približno 2 uri in pol. Danes se lahko peljete na isti relaciji s pomočjo aplikacije za 5 evrov. Potovanje pa ne traja več kot 1 uro in pol. S tem prihranite 5 evrov in uro časa. Omenjena aplikacija je tudi okoljsko koristna, saj pripomore k večji zasedenosti avtomobilov. Potnikom prispejo v želen kraj hitreje kot z rednimi linijami na vlaku ali avtobusu.
V soboto sem imel delavnici o tematiki socialnih orodij. V eni od delavnic so študentje izpostavili problem inštruiranja. Takšno pomoč učencem ponuja eden od študentskih klubov. Ker smo imeli premalo časa, smo lahko le analizirali problem, resnih rešitev pa nismo našli.
S spremljanjem tematike inovativnih poslovnih modelov na spletu, sem srečal zanimivo alternativo inštruiranja matematike, ki se vse bolj uveljavlja v Angliji in je namenjeno generaciji od 7 do 16 leta. Potrebni mentorji so zunanji (outsource) iz Indije. Eden na enega online inštuirenje je ena od možnih rešitev, ki jo omogoča podjetje BrightSpark.
Mogoče je to osnova za novo rešitev, ki se bo pojavila pri nas v bližnji prihodnosti.
Pred nekaj meseci sem v centru Maribora prekoračil 2 urni čas za parkiranje zaradi zamude stranke, s katero sem imel dogovorjen sestanek na sedežu njihovega podjetja. Za deset minut sem »fasal« 40 evrov kazni. Če ne bi plačal nič, bi me stalo le 40 evrov. Tako pa sem plačal še 2 uri parkiranja in kazen. Ker s tako storitvijo parkiranja nisem bil zadovoljen, sem se odločil, da me v tem centru ne bodo več videli. Taka odločitev ni dobra niti za mesto Maribor, niti zame, saj si s tem omejujem svobodo gibanja.
Pred dnevi sem naletel na zanimiv projekt, ki ga pripravljajo v San Francisku. SFpark rešuje problem, ki ga imamo s parkiranjem v velikih mestih. Omogoča nam, da hitro najdemo parkirišče, lažje plačamo in se izognemo nerazumnim kaznim. Posredno pa vpliva na manjše onesnaževanje, saj ne krožimo po parkiriščih z namenom iskanja prostega mesta.
Urejevalci parkirišč v slovenskih mestih bi se lahko zgledovali ureditvi tega problema v San Francisku in bi poskusili posnemati projekt SFpark, ki je zasnovan uporabnikom prijazno.
V petek je podjetje Google Ventures (eno od podjetij Google Inc.) , ki se ukvarja z naložbami tveganega kapitala, pričelo s programom priporočil za inovativne in ustvarjalne ideje start up podjetij, ki jih napišejo zaposleni v Googlu. Za vsako priporočilo start up podjetju v katerega vloži podjetje Google Ventures svoj tvegan kapital, nagradijo zaposlenega, ki ga je napisal s 10.000 $ nagrade.
S programom priporočil Google Ventures kombinira osebne poslovne modele zaposlenih v Googlu, s svojim poslovnim modelom iskanja naložbenih priložnosti v start up podjetja z dobrimi idejami, inovativnimi proizvodi ali storitvami, ki jim ponavadi manjkajo viri za razcvet in razvoj ideje v optimalen poslovni model. S spodbujanjem priporočanja ustvarjajo množični vir (crowdsource), ki jim bo pripeljal množico priložnosti za vlaganja, med katerimi bodo izbrali najobetavnejše.
Opisan program bi lahko pomenil dobro priložnost za kakšno slovensko podjetje, ki si bi uspelo pridobiti priporočilo od kakšnega zaposlenega v Googlu. Težko je pričakovati, da bi kakšno slovensko podjetje posnemalo Google Ventures, saj takšnih podjetij v Sloveniji skoraj ni.
Ko sem pred dvema letoma prebiral o eksperimentalnem poslovnem modelu Daimler Benz car2go.com, sem pričel razmišljati o svojem avtomobilu. Koliko časa na dan/teden/leto ga uporabljam? V povprečju ga uporabljam 10 ur na teden. V povezavi s stroški sem ugotovil, da je to zelo velik strošek. Avto je velik strošek za posamezno družino. Takrat v car2go nisem videl alternative, saj je deloval le na dveh lokacijah v Nemčiji.
V ZDA so oblikovali poslovni model najemanje avtomobilov s karticami Zipcar, ki omogoča najem za uro ali dlje. Zipcar.com deluje v 50 ameriških mestih in Londonu. Da so prišli do števila 1000 avtomobilov, ki so namenjeni najemu s sistemom Zipcar, so potrebovali 6 let. Njihov model temelji na naročnini in delovanju z Zipcar karticami.
Medtem so v Angliji pričeli s poslovnim modelom Whipcar.com, ponuja platformo za najemojemalce in najemodajalce. Prvi so, ki omogočajo, da sosed najema od soseda. Whipcar platforma je temelji na kombiniranju poslovnih modelov podjetij in posameznikov. To je pripomoglo, da so v pičlih 6 mesecih so prišli do števila 1000 avtomobilov za najem. Whipcar rešuje problem tistim, ki potrebujejo prevoz in tistim, ki jim avto stoji v garaži ter povzroča velike stroške.
V prihodnjih letih lahko pričakujemo razmah delovanja podjetij, ki že obstajajo in novo nastajujočih z omenjenimi poslovnimi modeli. Kombiniranje poslovnih modelov posameznikov in podjetij omogoča, da se bo s številom uporabnikov teh vrst storitev bliskovito in nesluteno večalo. Želim si videti, kako bodo na to odgovorili proizvajalci avtomobilov, rent-a-car podjetja in uporabniki. Kdaj bomo te vrste storitev prvič uporabili v Sloveniji?
V strokovni reviji Harvard Business Review je bil pred kratkim objavljen zanimiv članek Henrya Chesbrougha z naslovom The Next Big Think in Managing Innovations (Naslednja velika stvar in vodenje inovacij), govori o razvoju vodenja inovacij v preteklosti in o bodočih trendih na tem področju. Trendi kažejo, da se povečuje delež storitvenih dejavnosti v strukturi bruto proizvoda razvitih držav. Inovativni poslovni modeli dobivajo prednost pred tehnološkimi inovacijami proizvodov. Praksa potrjuje dejstvo, da še tako inovativni izdelki brez dobrega poslovnega modela ne morejo zaživeti. Ta ugotovitev velja tudi za inovacije v storitve.
Glede na to, da smo v Sloveniji del globalnega gospodarstva, tudi v našem gospodarstvu vplivajo globalni gonilniki na potrebo po inovacijah v poslovne modele (Zakaj zgraditi boljši poslovni model?). Kjerkoli se kažejo znaki zastarelosti poslovnega modela, ki se izražajo v zavračanju npr. izdelka, v sprejemljivosti drugih alternativ za odjemalca in v finančni uspešnosti, ki peša, je potrebno pričeti s procesom preoblikovanja poslovnega modela.
Globalna finančna kriza je pljusknila na sončno stran Alp. Slabosti dogovornega kapitalizma, ki ima korenine v dogovornem samoupravnem socializmu, so naplavljene. Uspešnost na račun asimetričnih informacij, ki so jih določeni krogi dobivali v dogovornem sistemu do sedaj, so verjetno preteklost.
Menim, da je prišel čas, ko bo potrebno v podjetjih graditi na inoviranju proizvodov v povezavi s storitvami, storitev in poslovnih modelov, ki so zelo povezani. Samo kombiniranje poslovnih modelov nam lahko takoj postreže s številnimi novimi storitvami. Novi pristopi, ki se vsak dan pojavljajo na internetu, pa nam omogočajo sodelovanje, kolaboracijo in kooperacijo neskončnih razsežnosti. S pomočjo teh pristopov lahko slovenska podjetja ustvarijo hiter preboj, za katerega pa menim, da niso najbolje pripravljena. Zato pa je potrebno obvladovati umetnost in mojsterstvo inoviranja poslovnih modelov ter storitev. Ekonomija trošenja se bo morala umakniti ekonomiji ustvarjanja. Resnični kreativni ustvarjalci bodo morali dobiti zelo pomembno mesto v naši družbi.
Če želimo jesti okusno potico, moramo vedeti, kako se naredi. Če želimo pridobiti znanje za ustvarjanje dodane vrednosti, moramo združiti vlagatelje, inovatorje, geeke, ustvarjalce, oblikovalce in inženirje. Zbiranje takšnih vizionarskih ljudi lahko pospeši sodelovanje in prinese ustvarjanje novih idej, predloge obetavnih inovacij in produkcije.
S spontanim projektom ustvarjalne skupine “Tehno potica” smo pričeli delovati v mojem mestu. Glavni cilj tega zbiranja je spremeniti status quo s sodelovanjem, soustvarjanjem ter poslovnimi modeli, ki združujejo člane skupine in udeležence podjetij. Techno potico smo začeli z enim dogodkom, ki mu je sledil drugi in tako se bomo srečevali vsaka dva tedna. Drugi dogodek z imenom Androidni medenjak smo uspešno dokumentirali in ustvarili dva kratka filma predavanj Aleša Pristovnika in Denisa Rojsa, ki si jih lahko ogledate s klikom na ime avtorja. Za celozaslonski način dvakrat kliknite na video!
Menim, da bomo v bodoče ustvarili veliko okusnega. Zelo me zanima, kako velika in kako dobra bo tehno potica po enem letu.
