Kar najdem na zemljevidu, to zame tudi obstaja. Se pa naše okoje spreminja zaradi naravnih dogodkov in vplivov nas samih. Pri Googlu je izšlo zanimivo orodje za risanje zemljevidov Google Map Maker. S pomočjo tega orodja lahko prebivalci določenega območja sami vnesejo spremembe v zemljevide in jih s tem posodabljajo. Takšne spremembe imajo velik vpliv na logistiko, turizem, posege v okolje in podobno. Priloženo predavanje Lalitesh Kattragadda govori o pomenu zemljevidov v izrednih razmerah. Posodobljeni zemljvidi pa ustvarjajo tudi možnosti za poslovne modele, ki vključujejo zemljevide v svojo ponudbo, kot so označene poti, teki, spomeniki ip. Kombiniranje ponujenih storitev z označitvami na zemljevidih prinaša nove razsežnosti.
Ko sneg pobeli hrib in dol, vsakogar potegne na sneg. Zame je zelo privlačno smučanje. Številni ljubitelji belih poljan bordajo, nekateri turno smučajo, tekajo na smučeh, drugi se vozijo s pasjo vprego ip. Vsi, ki se smučamo in bordamo na smučiščih moramo plačevati vozovnice za vožnjo na smučarskih napravah. Vozovnice so dosegle tako visoke cene, da si štiričlanska družina skoraj ne more privoščiti vsakotedenskega smučanja. Ker pa imamo Slovenci smučanje v krvi, nas kljub visokim cenam vleče na smučišča. Na parkiriščih ob smučiščih ali v bližini prodajnih mest za prodajo smučarskih vozovnic, se je pojavil sekundarni trg dnevnih smučarskih vozovnic. Najvišja regularna cena dnevnih vozovnic je 28 EVROV (otroške 16 EVROV). Ker se cene poldnevnih smučarskih vozovnic sučejo med 18 do 24 EVROV, kar je več kot 80% vrednosti dnevnih vozovnic, se veliko smučarjev smuča dopoldan z dnevnimi vozovnicami. Po 12 uri odidejo na „trg vozovnic“ in jih prodajo po ceni 10-15 EVROV za vozovnico odraslega, 5-10 EVROV za otroško vozovnico. Prihranek je omembe vreden. Omenjen družinski poslovni model pripomore, da se družine večkrat in lažje odločijo za zdravo preživljanje prostega časa na smučiščih.
V Slovenski Bistrici, kjer živim, sobiva veliko uspešnih športnikov. Med njimi so udelženci olimpijad, svetovnih prvenstev, izjemnih vzdržlivostnih preizkušenj in ekspedicij na najvišje vrhove: metalec krogle Miran Vodovnik, judoisti Stanko Topolčnik, Janez Vidmajer, Franc Očko, Filip Leščak, strelec paraplegik Franc Pinter, smučar Rene Mlekuž, košarkar Sani Bečirovič, triatlonka Mojca Mijovič, alpinistka Mira Zorič, alpinisti Milan Romih, Marjan Frešer, Franček Knez, Danilo Tič in številni drugi. Vsak od njih je pustil za sabo zanimivo življenjsko zgodbo. Vsi ti vrhunski športniki so bili vzgojeni v klubih, ki imajo tradicijo in so ravno tako ustvarili zgodbe, ki so zapisane. Nekatere pa se ustno prenašajo med meščani našega malega mesta. Ravno ti skromni športniki so del preteklosti in sedanjosti našega mesta. Njihova dejanja so tista, kar nas razlikuje od drugih mest. Po tem je Slovenska Bistrica prepoznavna. Pa le v Sloveniji in v ožjem krogu zainteresiranih. V bodoče je lahko prepoznavna globalno. Kako torej zanimive zgodbe kombinirati s turizmom in jih preko socialnih medijev ponuditi celemu svetu? O tem bom govoril na svojem predavanju Oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, ki bo Slovenski Bistrici prihodnji teden.
V preteklem letu sem naletel na zanimiv članek Can you change everything? , ki je objavljen na blogu Setha Godina. Ta zamah kril iz zahodne obale ZDA je zvalovil do mene in povzročil, da sem se pričel učiti angleščino preko Skype-a z učiteljem Johnom Slatteryem in začel s številnimi spremembami v mojem vsakdanjem življenju. Pričel sem delati tisto, kar rad počnem in intenzivno sem se pričel povezovati z osebami, ki imajo podobni nazor kot jaz. Nenadoma je moje življenje postalo polno nepozabnih doživetij in novih izkušenj. Najbolj pa me je navdušila globalna skupnost, ki proizvaja globalno kolektivno znanje. Postal sem del velikih omrežj povezav, kotaktov, pretokov znanja in izkušenj. Udeležil sem se nepozabnega Business Model Knowledge Fair v Amsterdamu. Sodeloval sem v Business Model Hub pri soustvarjanju knjige Business Model Generation. Na temo poslovnih modelov in socialnih medijev sem organiziral ter vodil nekaj predavanj in delavnico. Odziv je bil zelo ohrabrujoč. Nisem si zapisal nobenih velikih ciljev. V leto katerega prag smo prestopili, si tudi ne nameravam zapisovati ciljev. Mislim, da sem na pravi poti, zato se bom prepustil valovom, ki se širijo iz globalnega oceana znanja. Izkušnja, ki jo pri tem doživljam, je podobna vznemirjenju pri tem, ko sem se prvič srečal z monsumskim Katmandujem avgusta 1984. Misterioznost poslovnih modelov, povezanost kombiniranja poslovnih modelov in vrednostne mreže so teme, ki jih proučujem na primerih in bodo zaznamovale moje leto 2010.
Za oblikovanje poslovnih modelov so zelo uporabne usmeritve futurologa Richard Watsona. Zemljevid trendov nam nakazuje kam vodi vlak naše civilizacije do leta 2050. Priporočam, da aktivno sodelujete pri oblikovanju potovanja skozi čas in da po svojih močeh pomagate pri usmerjanju vlaka. Od nas je odvisno stopnja zadovoljstva, ki je bomo pri tem deležni.
Oblikovalec knjige Business Model Generation Alan Smith je predstavil kratko zgodbo o oblikovanju in njegovem prispevku k temu izjemnemu projektu. Prav ponosem sem, da sem tudi jaz sodeloval pri nastajanju knjige in da je v svojem predavanju uporabil mojo fotografijo. S tem sem prispeval delček pri ustvarjanju univerzalnega kolektivnega uma. Ponatis knjige bo dosegljiv na Amazon.com do konca leta, kjer si pa že lahko preberete povzetke.
Knjiga Business Model Generation je izšla konec meseca septembra 2009. Avtorji knjige so dr. Alexander Osterwalder in dr. Yves Pigneur, kreativni direktor in oblikovalec Alan Smith, producent Patrick Van der Pijl in urednik Tim Clark. Pri tem projektu pa je ožji skupini pomagalo več kot 450 soavtorjev iz 45 držav, med katerimi sem bil tudi jaz. Prebojni novi poslovni modeli so simbol naše generacije in bodo vodilo prihajajočih generacij.
Knjigo smo sokreirali slabo leto. Knjiga vam ponuja preprost pripomoček, nabor preskušenih orodij za razumevanje, oblikovanje, preoblikovanje in izvajanje poslovnih modelov. Po slabih dveh mesecih zmanjkuje prve naklade in se pripravlja ponatis. Knjigo lahko kupite izključno preko spletnega naslova http://www.businessmodelgeneration.com/ in z uporabo PayPal plačilnega sistema. .
Danes sem dobil povabilo za vključitev mojega Twitter računa v Linkedin profesionalno omrežje. Kaj pomeni naznanitev vključevanja Twitterja v Linkedin z vidika poslovnih modelov? Povezuje se profesionalna mreža z mikroblogi Twitter. Za obe podjetji to pomeni vrednostno ponudbo, ki še ne obstaja. Pomeni pa večjo transparentnost za uporabnike teh orodij. Profesionalci bodo z vključitvijo povezanega poslovnega modela v Linkedin, lažje sodelovali s povsem neznanimi podjetji in profesionalci, ki imajo podobne interese. To bodo ugotovili na podlagi čivkov. Vrednost Linkedina se bo povečala na področju pridobivanja partnerjev in iskanju novih kadrov. Z vidnostjo čivkov posameznih kadrov, ki jih iščejo podjetja na trgu dela, bodo posamezniki postali bolj transparentni. Kombiniran poslovni model Linkedin pa bo dodatno omogočal učinkovitejše komuniciranje z odjemalci in odpira povsem nove poslovne kanale. Dogodki na področju socialnih medijev se vrstijo s svetlobno hitrostjo. Težko jim je slediti.
Ko se je Blake Mycoski srečal z revnimi otroci v Argentini, ni želel začeti le dobrodelno deliti čevlje otrokom, ki so jih potrebovali. Zagotoviti je želel trajnostno zagotavljati pomoč, ne da bi prosil za donacije. Tako je Mycoski začel z neprofitno družbo TOMS Shoes, ki daje en par čevljev za otroka, ki jih potrebuje, za vsak par, ki ga prodajo. Mycoski lahko navdihuje vso globalno družbo z inovativnim razmišlanjem, izjemnim kreativnim oblikovanjem poslovnega modela, sodelovanjem in preprostimi rešitvami. Izjemni reklamni filmi TOMS čevljev, mi vedno znova vzbudijo čustva sočutja do pomoči potrebnih.V pripetem filmu si lahko ogledate predavanje Blaka Mycoski-ja.
Pred nekaj desetletji sem prvič obiskal Italijo. Po zaključku dopusta v Prematuri pri Puli, smo se naša družina odpeljali s Z 750 – fičkom po nakupih v Trst. Moj cilj je bil nakup kavbojk Rifle na Ponte Rossi v Trstu. Zelo me je prevzelo nakupovanje, kjer sem se moral pogajati o ceni. Kupil sem si dvojne jeans hlače, saj jih več nismo smeli peljati čez mejo. Zadovoljstvo ob nakupu se je na meji se je kmalu pokvarilo z občutkom grenkobe. Po čakanju v dolgi vrsti so nam odprli vse kovčke in pregledali vso prtljago.
Pred nekaj dnevi pa smo bili namenjeni z družino plezat v Črni kal. Ker je bilo vreme čudovito in na cesti ni bilo veliko prometa, smo se med potjo premislili in se odločili, da odidemo v Benetke. Mejo med Slovenijo in Italijo smo prečili v Sežani po avtocesti. Za trenutek sem se spomnil kolon, zdaj pa nam ni bilo treba niti poiskati dokumentov. Po dobri uri vožnje smo prišli do Benetk. Ker nismo imeli s seboj avtomobilske karte, smo rabili do centra Benetk še slabe pol ure.
Potem pa smo parkirali v garažni hiši. Ko smo pot nadaljevali peš proti trgu Sv. Marka, me je prevzelo isto vznemirjenje, ki sem ga doživel ob prvem obisku Trsta. Hodili smo po labirintu ulic, mostov in kanalov. Povsod na poti pa pisana ponudba, ki je viharila mojo domišljijo. Beneške maske Made in China so me asociirale na Marka pola in ekspedicije, ki so tovorile pisano robo iz daljnega vzhoda. Pisane množice v katerih smo se gibali, so sestavljali predstavniki različnih ras in barve kože. Slišati je bilo številne jezike, ki so jih govorili ljudje ob poti. Povsod so nekaj prodajali in ponujali. Pisana množica ljudi se je gibala skozi omamne vonje po baziliki, ki so se širili iz številnih restavracij na poti. Gondoljerji so ponujali vožnjo s svojimi čolni po kalnih kanalih mesta.
Končno smo prispeli na trg Sv. Marka. Trg, kjer se srečuje daljna preteklost s sedanjostjo in že od nekdaj imelo v sebi vgrajeno futuristično prihodnost. Na trenutke se mi je zazdelo, da sem na odštekani Dalijevi sliki.
Hoja brez zemljevida je bila avantura. Trgovci so tu podobni tistim na Ponte Rosi. Znanje, ki se prenaša stoletja na teh ulicah, se zrcali v tisočih odtenkih. Prepletajo se najrazličnejši poslovni modeli, ki so jih preizkušali in izpopolnjevali stoletja. Prepletajo še številne oblike, čudoviti designi, barve, zvoki v vrednostne ponudbe, ki so primerne za vsakogar. Prepletenost ras, veroizpovedi, jezikov in prepričanj to le še multiplicira. Menim, da ni človeka, ki ga Benetke ne bi prevzele.
Domov sem odšel poln energije in vtisov. Čeprav so cene večine izdelkov in storitev vsaj enkrat višje kot pri nas, niti za trenutek nisem pomislil, da je tisto, kar smo dobili, predrago. Beneški trgovci so poskrbeli, da sem zadovoljen jaz in oni.
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=5a74a71d-8e58-4a50-b46c-f617aa77f93c)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=0d134d1f-19c5-49bb-b949-8f6ae3f5d5a5)
