Pred nekaj desetletji sem prvič obiskal Italijo. Po zaključku dopusta v Prematuri pri Puli, smo se naša družina odpeljali s Z 750 – fičkom po nakupih v Trst. Moj cilj je bil nakup kavbojk Rifle na Ponte Rossi v Trstu. Zelo me je prevzelo nakupovanje, kjer sem se moral pogajati o ceni. Kupil sem si dvojne jeans hlače, saj jih več nismo smeli peljati čez mejo. Zadovoljstvo ob nakupu se je na meji se je kmalu pokvarilo z občutkom grenkobe. Po čakanju v dolgi vrsti so nam odprli vse kovčke in pregledali vso prtljago.
Pred nekaj dnevi pa smo bili namenjeni z družino plezat v Črni kal. Ker je bilo vreme čudovito in na cesti ni bilo veliko prometa, smo se med potjo premislili in se odločili, da odidemo v Benetke. Mejo med Slovenijo in Italijo smo prečili v Sežani po avtocesti. Za trenutek sem se spomnil kolon, zdaj pa nam ni bilo treba niti poiskati dokumentov. Po dobri uri vožnje smo prišli do Benetk. Ker nismo imeli s seboj avtomobilske karte, smo rabili do centra Benetk še slabe pol ure.
Potem pa smo parkirali v garažni hiši. Ko smo pot nadaljevali peš proti trgu Sv. Marka, me je prevzelo isto vznemirjenje, ki sem ga doživel ob prvem obisku Trsta. Hodili smo po labirintu ulic, mostov in kanalov. Povsod na poti pa pisana ponudba, ki je viharila mojo domišljijo. Beneške maske Made in China so me asociirale na Marka pola in ekspedicije, ki so tovorile pisano robo iz daljnega vzhoda. Pisane množice v katerih smo se gibali, so sestavljali predstavniki različnih ras in barve kože. Slišati je bilo številne jezike, ki so jih govorili ljudje ob poti. Povsod so nekaj prodajali in ponujali. Pisana množica ljudi se je gibala skozi omamne vonje po baziliki, ki so se širili iz številnih restavracij na poti. Gondoljerji so ponujali vožnjo s svojimi čolni po kalnih kanalih mesta.
Končno smo prispeli na trg Sv. Marka. Trg, kjer se srečuje daljna preteklost s sedanjostjo in že od nekdaj imelo v sebi vgrajeno futuristično prihodnost. Na trenutke se mi je zazdelo, da sem na odštekani Dalijevi sliki.
Hoja brez zemljevida je bila avantura. Trgovci so tu podobni tistim na Ponte Rosi. Znanje, ki se prenaša stoletja na teh ulicah, se zrcali v tisočih odtenkih. Prepletajo se najrazličnejši poslovni modeli, ki so jih preizkušali in izpopolnjevali stoletja. Prepletajo še številne oblike, čudoviti designi, barve, zvoki v vrednostne ponudbe, ki so primerne za vsakogar. Prepletenost ras, veroizpovedi, jezikov in prepričanj to le še multiplicira. Menim, da ni človeka, ki ga Benetke ne bi prevzele.
Domov sem odšel poln energije in vtisov. Čeprav so cene večine izdelkov in storitev vsaj enkrat višje kot pri nas, niti za trenutek nisem pomislil, da je tisto, kar smo dobili, predrago. Beneški trgovci so poskrbeli, da sem zadovoljen jaz in oni.

K pričetku uporabe socialnih orodij, me je vodila radovednost. Tako sem pričel pisati blog, objavljati fotografije, videofilme, miselne vzorce in pisati kratka sporočila na Twitter-ju. Počasi sem pričel opažati, da moji prispevki zanimajo ljudi. Pričel sem pogosteje objavljati in se sklicevati na vire s povezavami. To me pričelo voditi v skupine. Ko sem jih spoznal, sem pričel sam ustanavljati skupine. Spoznal sem, da moram delati globalno. Zelo malo ali nič ne planiram. Vse je intuicija in to me vznemirja. Delam in se učim. Še zmeraj sem radoveden. To bom tudi ostal. Poskušam povezovati različna socialna orodja in različne poslovne model. Moje delovanje prinaša rezultate. Neskončno se zabavam. Skozi vrednoto odprtosti prihajam do vedno več strank, ki jim svetujem. Povezan s svetom, pa dobivam najaktualnejše znanje, ki me zanima in ga potrebujem online.
Svojo izkušnjo o uporabi Twitterja in socialnih orodij sem predstavil na petkovem seminarju v Slovenski Bistrici.

Pred tremi tedni je pogovor nanesel, da sem se pogovarjal o problemu turizma na lokalni rani. Razgovor me je vzpodbudil, da sem pričel opazovati lokalno skupnost, o kateri smo se pogovarjali. Opazoval sem tako, kot opazujem cilj potovanja na katerega potujem. Pogledal sem področje na GoogleMaps. Našel sem nekaj lepih fotografij, dve trgovine in 2 podjetja. Skozi to oroje sem prišel tudi do skopih zapisov na Wikipediji. Nato sem iskal video zapise o teh krajih. Tudi to je povsem nepomembno. Zaman sem iskal dobre gostilne, restavracije in bivalne namestitve na Dopplr. Na tem iskalniku tudi ni bilo znamenitosti in točk, ki si jih je vredno ogledati. S tem orodjem tudi ni bilo opaziti, da bi kdo potoval po teh krajih. Prireditve pa globalno ne obstajajo.
Na posameznih internetnih straneh sem našel vse te informacije, ki pa so bile večinoma v slovenščini in imajo za tarčo le slovenske obiskovalce. Informacije so zelo nepovezane in jih je na globalnih najbolj obiskanih orodjih težko najti.
Jaz bi se v teh krajih ustavil za trenutek ali pa se sploh ne bi ustavil, saj ponudbe skoraj ni na spletu. Ne najdejo pa se tudi ocene za redke ponudbe, ki obstaja na spletu.
Če se hoče lokalna skupnost ukvarjati s turizmom, se mora slogan Misli lokalno, delaj lokalno spremeniti v Misli globalno, delaj lokalno. Zato morajo vsi zainteresirani ponovno premisliti vsak svoj poslovni model. Pred sabo imajo globalno tržišče, ki šteje nekaj sto milijonov potencialnih strank. Nov inovativni poslovni model jih mora pripeljati do teh strank.

Od delavnice Oblikovanje inovativnega poslovnega modela je minil dober teden dni. Izdelal sem kratek spot o delavnici (glej v nadaljevanju). Sledili so številni telefonski razgovori, sestanki in srečanja ob kavici z udeleženci. Kot bi dobil poživilo, kar ne morem mirovati. Zmeraj nove ideje in nove možnosti se pojavljajo pred mano. V sodelovanju z RIC Slovenska Bistrica pripravljam brezplačen seminar o uporabi Twitterja in drugih socialnih orodij v podjetjih, ki bo v Slovenski Bistrici 23.10.2009. Z Jamesom( Center sonce, Augeo) se dogovarjava o organizaciji delavnice o poslovnih modelih v športu. S Štefanom Trčkom ( ASVMS, izlicitiraj.si) se dogovarjava o sodelovanju. Jure (Akcept) nam svetuje pri vsem o pravnih vidikih. Neformalna mreža je zaživela. Zagnal se je nevidni motor kreativnosti.

Pred tremi leti sem pričel propagirati VOIP program Skype za telefoniranje preko interneta, ker sta se mi zdela program in ideja čudovita. Do danes nisem plačal niti centa za ure video klicev in klicev, ki sem jih opravil preko interneta z uporabo Skype. Ko sem pričel uporabljati program Skype, mi ni bilo jasno, kako ta poslovni model lahko obstaja, glede nato, da ne plačujem nič za uporabo. Zato sem se leta 2007 pričel ukvarjati s poslovnimi modeli.
Moj status samostojnega svetovalca mi omogoča vpogled v številne poslovne modele podjetij za katera delam. S skeniranjem poslovnih modelov podjetij, s katerimi sodelujem in podjetij, ki so jim konkurenca ali partnerji, sem si ustvaril bazo številnih primerov, ki mi služijo kot osnova za diagnosticiranje podjetij in oblikovanje inovativnih poslovnih modelov.

V četrtek, 1.10.2009, sem izvedel prvo delavnico oblikovanja poslovnih modelov v prostorih Razvojno informacijskega centra (RIC) Slovenska Bistrica. V uvodni delavnice je bila predstavljena ontologija poslovnih modelov, ki je služila kot skupen jezik za nadaljevanje delavnice. Sledila je predstavitev različnih vrst poslovnih modelov in primerjava s poslovnimi modeli, ki jih imajo podjetja v podobnih panogah (Skype-Telekom, Ryanair-Adria Airways, Ikea-slovensko lesno podjetje, Montura-Mura, oglaševanje v Sloveniji -Adword…). Nato so udeleženci izdelali poslovne modele, ki jih trenutno imajo v svojih organizacijah. V zadnjem delu delavnice smo obravnavali tematiko oblikovanja poslovnih modelov v kontekst izgradnje strategij in pridobivanja tržne prednosti pred konkurenco. Delavnica je bila zaključena s sproščeno diskusijo in se je zavlekla v veseli četrtkov večer pri Sabini.

Udeleženci delavnice so pokazali veliko mero kolaborativnosti in izjemno kreativnost. Menim, da to pomeni nov začetek neke mreže, ki se bo najprej širila po deželi Štajerski, nato pa širše.

STA je pred časom objavila, da je New York Times kritiziral slovenski zdravstveni sistem http://finance.si/258405 via @finance_si (novico so povzeli v Financah). Vprašal sem se: »Kaj imata skupnega ameriški in slovenski zdravstveni sistem?« Zdelo se mi je, da tega ni veliko. Ko pa sem si ogledal Dan Roamovo predavanje o zdravstvenem varstvu namenjeno Ameriškemu kongresu, sem svoje mišljenje temeljito spremenil.

John Maeda nas v svojem nastopu na TED’s spomni, da živimo v zelo kompleksnem okolju. To velja tudi za podjetja. Podjetje, ki ima npr. enostaven poslovni model, se sreča z zahtevami podjetja ali institucije, ki ima zelo kompleksen poslovni model. To lahko povzroča velike izgube časa, zahteva nekoristna dela in povzroča ogromne stroške. Zato se je potrebno ozreti okoli sebe in začeti s poenostavitvami. Vendar, številne stvari se ne dajo poenostaviti.

Pred časom sem v nekem podjetju v domačem kraju odkril, da so prekopirali moje delo, ne da bi spremenili slog pisave in temeljne slike tokov, ki sem jih oblikoval. Neljubi dogodek me je zelo vznemiril. Misel na to, da so kradli moje avtorsko delo, me je venomer pahnilo v stres. Zaradi povezav, ki jih imam nisem pravno ukrepal. Po dobrem letu, sem se odločil, da mora biti stresa zaradi tega dogodka konec. Zadevo sem premislil iz drugega zornega kota. Če so mi ukradli moje delo pomeni, da sem naredil dobro stvar. Če dobro stvar delim z ostalimi, lahko na ta račun dobim delo, ker bodo drugi vedeli za mene. Tako sem postal pristaš Creative Commons. Kratek uvod v Creative Commons, si lahko ogledate v nadaljevanju.

Ko sem se posvelač skrbnemu pregledu okolja poslovnih modelov, sem naletel na zanimivo predavanje Martina Jacques – When China Rules the World. Kitajska postaja v današjem globalnem svetu ena najpomembnejših velesil, ki kroji in bo krojila okolje v katerem se oblikujejo poslovni modeli.

Kreativna rešitev označevanja smeri za umetne plezalne stene in balvane omogoča postavitev neskončno kombinacij za plezanje. Plezalcu ustvari večplastno doživljanje plezanja. Za otroke je izvrsten pripomoček za igro. Pri vseh uporabnikih pa vzpodbuja kreativnost.