Bangladeški kmet Yusuf Mia je ostal brez ustrezne krme za kravo, ki mu je bila edini vir za preživljanje zaradi erozije zemlje na njegovi posesti. Odločil se je, da bo rental kravo in s tem dobil nekaj sredstev za preživetje ( o tem piše Nikhil Swaminathan na svojem blogu v prispevku Using Cows to Pull Bangladeshi Farmers out of Poverty).

V Bangladešu, ki je ena revnejših držav na svetu, se spopadajo z revščino na inovativne načine. Pri tem uporabljajo metode oblikovanja  inovativnih poslovnih modelov. Zelo znan je primer Grameen Bank (Vaška banka), ki daje mikro kredite ljudem, ki živijo pod pragom revščine. Za poslovni model , ki  je osredotičen na mikro financiranje, je Muhammad Yunus prejel  leta 2006 Nobelovo nagrado za mir.

Nov odmeven program pa izvaja razvojna skupina Care, ki so jo navdahnile življenjske zgodbe Yusufa Mia  in drugih bangladeških kmetov. Program je usmerjen v pridobivanje mleka.  V ta namen so redefinirali vrednostno verigo pridelave mleka v Bangladešu. Ta država ima tretjo največjo populacijo goveda v Aziji in 115 mio ljudi, ki živijo na podeželju.  Večina živi pod pragom revščine in družine imajo od 1 do 3 govedi. Če jim želijo pomagati, jih je potrebno združiti pri pridelavi mleka.  V ta namen so predvideli kombiniranje poslovnih modelov. Ta vključuje poslovne modele: lastnikov krav, veterinarjev, kontrolorjev kakovosti, distribucijskih kanalov zbiranja mleka, raziskovalcev in svetovalcev za krmo, bank z mikro krediti. V primeru programa CARE gre v poslovnem modelu za združevanje pridelovalcev mleka, ki trenutno vključuje  17.000 kmetov.  Ti potrebujejo znanje o ustreznem prehranjevanju govedi in  najustreznejših pasmah krav za njihove kraje. Za to sodelujejo s strokovnjaki za ta področja. Ustanovili so posebne skupino veterinarjev, ki skrbijo za zdravje krav.  Zbiralci mleka so tudi kontrolorji kakovosti, ki preverjajo ali je v mleku npr. voda.  Pogajalska skupina pridelovalcev se uspešno pogaja za ceno mleka. Omogočen je dostop do virov financiranja. Pridelovalci mleka, ki so  v programu CARE, so do sedaj povečali pridelavo mleka za 50% in s tem tudi svoje prihodke.

V programu CARE so se osredotočili na vprašanje KAKO ustvariti  vrednostno ponudbo mleka, za katero pa je znano KOMU je namenjena. V ta namen so združili 17.000 kmetov. Za te pa so potrebovali še druge storitve partnerjev, ki  zagotavljajo, da se ponuja  kvalitetno mleko. To so veterinarji, zbiralci mleka, preizkuševalci kakovosti, finančni svetovalci, raziskovalci na področju krme in križanja živali. Stroški dodatnih storitev so se za ogromno skupino pridelovalce znižali toliko, da si jih lahko privoščijo najrevnejši. Obenem pa ima velika skupina pridelovalcev možnost doseganja boljših cen za 1 liter, kot posameznik.

RCBMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Kaj se iz omenjenega primera naučimo pri nas? Z redefiniranjem procesov vrednostnih verig, inoviranjem poslovnih modelov, kombiniranjem poslovnih modelov na temelju sodelovanja in kolaboracije,  lahko pridobijo koristi vsi udeleženi.

Enhanced by Zemanta
Advertisements
Komentarji
  1. […] Poslovnež in svetovalec Danilo Tič z bloga Poslovni modeli v prispevku z naslvom Rent-a-krava povod za kombiniranje poslovnih modelov piše o inovativnih poslovnih modelih v Bangladešu: “Bangladeški kmet Yusuf Mia je ostal brez ustrezne krme za kravo, ki mu je bila edini vir za preživljanje zaradi erozije zemlje na njegovi posesti. Odločil se je, da bo rental kravo in s tem dobil nekaj sredstev za preživetje.” Preberite članek do konca […]

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s