Archive for the ‘množično sodelovanje’ Category

Tehno CakePo dveh letih delovanja skupine Tehno potica sem izgubil veliko začetnega navdušenja. Skupina je imela več kot 60 članov na Facebooku,  ko sem mislil, da bom razpustil skupino, saj sem vložil preveč svojega dela. Pričakovani rezultati pa niso bili temu primerni.

Kot velik pristaš Steve Blanc-ovega gibanja, sem se odzval na njegov poziv za spremembo podjetniške kulture v vsakem mestu na svetu. Ta poziv me je navdihnil z mislijo, da bi poskušali spremeniti stvari tu, kjer živim. “Razprava o Business Model Generation v vsak lokal” kot je dejal Jure Čuhalov, je nekaj, kar jaz močno podpiram. To pobudo sem se posredoval na srečanju z županom Slovenske Bistrice ob koncu leta 2012. Razložil sem mu svoje ideje in poslovni model Tehno potice. Njegova podpora me je spodbudila, da sem se odločil za preobrazbo naše skupine Tehno potica v podjetniški ekosistem.

V novern ekosistemu bomo delili prostor s študentskim klubom Slovenska Bistrica, kjer bo prost dostop do internetne povezave Wi-Fi, prostor za sestanke, druženje, predstavitve in seed campe. Vsak, ki želi pomagati na podočjih tehnologij/posla  naj se pridruži klubu, kjer bo zelo dobrodošel. Prepričani smo, da bomo lahko spremenili našo prihodnost s kolaboracijo in sodelovanjem v tem novem sodelovalnem prostoru. Želimo ustvariti prostor, kjer se lahko razvijejo vrednostne ponudbe, oblikujejo poslovni modeli in  prototipi za edinstvene ideje, kjer pomagamo drug drugemu, da bi našli vlagatelje, ter smo z medsebojnim sodelovanjem in podporo uspešni.

Enhanced by Zemanta
Advertisements

Pogled razvrstitev števila prebivalstva po državah v primerjavi z številom odprtih profilov na Facebooku nam razkriva, da predstavlja socialno omrežje Facebook tretje največjo populacijo za Kitajsko in Indijo. Finančna kriza zadnjih let in tehnološke spremembe nas silijo v nove globalne izzive. Eden od teh izzivov je denar. Gotovo je spoznanje, da mora za vrednostjo denarja stati ustvarjena vrednost in da ne moremo trošiti nekaj, kar nismo in ne bomo ustvarili. Kakšna bo prihodnost denarja? Se približujemo globalni virtualni valuti ali večim virtualnim valutam, za katerimi bodo stala virtualna socialna omrežja. Facebook ima trenutno 706 milijonov profilov in se hitro bliža 1 milijardi. Omenjeno  socialno  omrežje ustvarja svojo virtualno valuto.

Priča pa smo tudi zanimivemu projektu Bitcoin. To je peer-to-peer valuta, ki se hitro širi v virtualnem svetu. Za njo ne stojijo vlade ampak posamezniki povezani preko interneta.

Marsikdo iz Slovenije je v polpreteki zgodovini doživel neprijetne izkušnje z valuto Dinar v  Jugoslaviji. Zato z zanimanjem pričakujem razvoj virtualnih valut, ki bodo najmanj tvegani za uporabnike v procesih merjenja vrednosti, plačevanja, menjave in ohranjanja vrednosti.

Enhanced by Zemanta

Pred časom sem pisal o posojanju avtomobilov za potrebe prevozov (glej: Bi delil svoj avto z drugim). Ob razmišljanju o tem, da potrebujem avtomobil le 10 ur na teden, sem ugotovil, da je to moje premoženje zelo drago. Povzroča mi predvsem stroške. Za hitro potovanje od kraja do kraja pa potrebujemo prevoz. Če ne gremo na izlet z družino, potujem predvsem sam v avtomobilu. S tem, ko ponudim prevoz drugim, jih najdem in peljem, lahko delim visoke stroške avtomobila ter potovanja.

V preteklosti sem lahko po naključju našel potencialne potnike. Danes je to mogoče urediti na spletu ali preko mobilne aplikacije. Skupina mladih strokovnjakov je naredila zanimiv poslovni model, ki je usmerjen preko pridobivanja dobička, k osebnim koristim vseh, ki ponujajo prevoz in tistih, ki ga potrebujejo. Platformo s takšno storitvijo najdete na spletnem naslovu prevoz.org, kjer so tudi navodila za dostop do aplikacije za Android in Nokia telefone.

Cena avtobusnega prevoza med Slovensko Bistrico in Ljubljano je 10,70 evra. Potovanje traja približno 2 uri in pol.  Danes se lahko peljete na isti relaciji s pomočjo aplikacije za 5 evrov. Potovanje pa ne traja več kot 1 uro in pol. S tem prihranite 5 evrov in uro časa. Omenjena aplikacija je tudi okoljsko koristna, saj pripomore k večji zasedenosti avtomobilov. Potnikom prispejo v želen kraj hitreje kot z rednimi linijami na vlaku ali avtobusu.

htc

Enhanced by Zemanta

Pred nekaj meseci sem v centru Maribora prekoračil  2 urni čas za parkiranje zaradi zamude stranke, s katero sem imel dogovorjen sestanek na sedežu njihovega podjetja. Za deset minut sem »fasal« 40 evrov kazni. Če ne bi plačal nič, bi me stalo le 40 evrov. Tako pa sem plačal še 2 uri parkiranja in kazen. Ker s tako storitvijo parkiranja nisem bil zadovoljen, sem se odločil, da me v tem centru ne bodo več videli. Taka odločitev ni dobra niti za mesto Maribor, niti zame, saj si s tem omejujem svobodo gibanja.

Pred dnevi sem naletel na zanimiv projekt, ki ga pripravljajo v San Francisku. SFpark  rešuje problem, ki ga imamo s parkiranjem v velikih mestih. Omogoča nam, da hitro najdemo parkirišče, lažje plačamo in se izognemo nerazumnim kaznim. Posredno pa vpliva na manjše onesnaževanje, saj ne krožimo po parkiriščih z namenom iskanja prostega mesta.

Urejevalci parkirišč v slovenskih mestih bi se lahko zgledovali ureditvi tega problema v San Francisku in bi poskusili posnemati projekt SFpark, ki je zasnovan uporabnikom prijazno.

Enhanced by Zemanta

V petek je podjetje Google Ventures (eno od podjetij Google Inc.) , ki se ukvarja z naložbami tveganega kapitala, pričelo s programom priporočil za inovativne in ustvarjalne ideje start up podjetij, ki jih napišejo zaposleni v Googlu. Za vsako priporočilo start up podjetju v katerega vloži podjetje Google Ventures svoj tvegan kapital, nagradijo zaposlenega, ki ga je napisal  s 10.000 $ nagrade.

S programom priporočil Google Ventures kombinira osebne poslovne modele zaposlenih v Googlu, s svojim poslovnim modelom iskanja naložbenih priložnosti v start up podjetja z dobrimi idejami, inovativnimi proizvodi ali storitvami, ki jim ponavadi manjkajo viri za razcvet in razvoj ideje v optimalen poslovni model. S spodbujanjem priporočanja ustvarjajo množični vir (crowdsource), ki jim bo pripeljal množico priložnosti za vlaganja, med katerimi bodo izbrali najobetavnejše.

Opisan program bi lahko pomenil dobro priložnost za kakšno slovensko podjetje, ki si bi uspelo pridobiti priporočilo od kakšnega zaposlenega v Googlu. Težko je pričakovati, da bi kakšno slovensko podjetje posnemalo Google Ventures, saj takšnih podjetij v Sloveniji skoraj ni.

stuck in the crowd

Flickr CC By springm / Markus Spring
Enhanced by Zemanta

V strokovni reviji Harvard Business Review je bil pred kratkim objavljen zanimiv članek Henrya Chesbrougha z naslovom The Next Big Think in Managing Innovations (Naslednja velika stvar in vodenje inovacij), govori o razvoju vodenja inovacij v preteklosti in o bodočih trendih na tem področju. Trendi kažejo, da se povečuje delež storitvenih dejavnosti v strukturi bruto proizvoda razvitih držav. Inovativni poslovni modeli dobivajo prednost pred tehnološkimi inovacijami proizvodov. Praksa potrjuje dejstvo, da še tako inovativni izdelki brez dobrega poslovnega modela ne morejo zaživeti. Ta ugotovitev velja tudi za inovacije v storitve.

Glede na to, da smo v Sloveniji del globalnega gospodarstva, tudi v našem gospodarstvu  vplivajo globalni gonilniki  na potrebo po inovacijah v poslovne modele (Zakaj zgraditi boljši poslovni model?). Kjerkoli se kažejo znaki zastarelosti poslovnega modela, ki se izražajo v zavračanju npr. izdelka, v sprejemljivosti drugih alternativ za odjemalca in v finančni uspešnosti, ki peša, je potrebno pričeti s procesom preoblikovanja poslovnega modela.

Globalna finančna kriza je pljusknila na sončno stran Alp. Slabosti dogovornega kapitalizma, ki ima korenine v dogovornem samoupravnem socializmu, so naplavljene. Uspešnost na račun asimetričnih informacij, ki so jih določeni krogi dobivali v dogovornem sistemu do sedaj, so verjetno preteklost.

Menim, da je prišel čas, ko bo potrebno v podjetjih graditi na inoviranju proizvodov v povezavi s storitvami, storitev in poslovnih modelov, ki so zelo povezani. Samo kombiniranje poslovnih modelov nam lahko takoj postreže s številnimi novimi storitvami. Novi pristopi, ki se vsak dan pojavljajo na internetu, pa nam omogočajo sodelovanje, kolaboracijo in kooperacijo neskončnih razsežnosti. S pomočjo teh pristopov lahko slovenska podjetja ustvarijo hiter preboj, za katerega pa menim, da niso najbolje pripravljena. Zato pa je potrebno obvladovati umetnost in mojsterstvo inoviranja poslovnih modelov ter storitev. Ekonomija trošenja se bo morala umakniti ekonomiji ustvarjanja. Resnični kreativni ustvarjalci bodo morali dobiti zelo pomembno mesto v naši družbi.ki

 

 

Enhanced by Zemanta

Če želimo jesti  okusno potico, moramo vedeti, kako se naredi. Če želimo pridobiti znanje za ustvarjanje dodane vrednosti, moramo združiti vlagatelje, inovatorje, geeke, ustvarjalce, oblikovalce in inženirje. Zbiranje takšnih vizionarskih ljudi lahko pospeši sodelovanje in prinese ustvarjanje novih idej, predloge obetavnih inovacij in produkcije.

S spontanim projektom  ustvarjalne skupine “Tehno potica”  smo pričeli delovati v mojem mestu. Glavni cilj tega zbiranja je spremeniti status quo s sodelovanjem, soustvarjanjem ter poslovnimi modeli, ki združujejo člane skupine in udeležence podjetij. Techno potico smo začeli  z enim dogodkom, ki mu je sledil drugi in tako se bomo srečevali  vsaka dva tedna. Drugi dogodek z imenom Androidni medenjak smo uspešno dokumentirali in ustvarili dva kratka filma predavanj Aleša Pristovnika in Denisa Rojsa, ki si jih lahko ogledate s klikom na ime avtorja. Za celozaslonski način dvakrat kliknite na video!

Menim, da bomo v bodoče ustvarili veliko okusnega. Zelo me zanima, kako velika in kako dobra bo tehno potica po enem letu.

BMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Novoustanovljena podjetja ponavadi ne razpolagajo z večjim ustanovnim kapitalom, kar pomeni večje tveganje, zato je smiselno, da ustanovitelji pristopijo k poslovanju z vitkim poslovnim modelom. Tako lahko tveganja primerno razpršijo.To storijo tako, da poslovni model start-up podjetja kombinirajo z poslovnimi modeli partnerjev.Za izvedbo ključnih aktivnosti, ki jih je potrebno natančno določiti, lahko sodelujejo s partnerji, ki za ta del ključnih aktivnosti nosijo tveganja. Številni freemium (Google storitve, Flickr, YouTube, Facebook, Twitter, Zoho, Intrix itd) poslovni modeli omogočajo, da start up podjetja brezplačno uporabijo produktivna orodja za določene aktivnosti novoustanovljenega podjetja. Med temi orodji najdemo: komunikacijske programe (Skype, Google Talk…), programe socialnih medijev (Facebook, Twitter, YouTube…), ki pogosto omogočajo distribucijske kanale do želene strukture kupcev.  Ob enem nam ta orodja omogočajo, da vodimo poprodajne aktivnosti s kupci. Tudi administrativne aktivnosti lahko delamo s pomočjo  npr. OpenOffice programa ali storitev iz oblaka s pomočjo Wiki orodij, Intrix project, Intrix CRM, Google Dokumenti, Google koledarja, Yahoo koledarja in številnimi drugimi. Za izvedbo temeljnih aktivnosti ustvarjanja vrednostne ponudbe pa lahko tveganja razpršimo tako, da poskušamo večino aktivnosti prepustiti partnerjem, ki so za te lahko nagrajeni variabilno v povezavi z količino narejenega. Partnerji pa so lahko nagrajeni tudi glede na uspešnost delovanja nove ideje v start-up podjetju. Nagrajeni so lahko z lastniškim deležem. V kolikor zadeva uspe je nagrada veliko višja od nagrade za količino narejenega, saj se mora upoštevati kriterij tveganja.  Menim pa tudi, da je interes partnerjev zato, da start-up uspe zelo visok.

Dobro pripravljen poslovni model novoustanovljenega podjetja lahko prične delovati  z minimalnimi sredstvi in ima minimalnimi fiksnimi stroški poslovanja. Kombiniranje takšnega poslovnega modela z modeli partnerjev omogoča nizko tveganje in veliko možnost uspeha , saj imajo partnerji interes v koristih, ki jim jih prinaša novoustanovljeno podjetje.

Enhanced by Zemanta

Bangladeški kmet Yusuf Mia je ostal brez ustrezne krme za kravo, ki mu je bila edini vir za preživljanje zaradi erozije zemlje na njegovi posesti. Odločil se je, da bo rental kravo in s tem dobil nekaj sredstev za preživetje ( o tem piše Nikhil Swaminathan na svojem blogu v prispevku Using Cows to Pull Bangladeshi Farmers out of Poverty).

V Bangladešu, ki je ena revnejših držav na svetu, se spopadajo z revščino na inovativne načine. Pri tem uporabljajo metode oblikovanja  inovativnih poslovnih modelov. Zelo znan je primer Grameen Bank (Vaška banka), ki daje mikro kredite ljudem, ki živijo pod pragom revščine. Za poslovni model , ki  je osredotičen na mikro financiranje, je Muhammad Yunus prejel  leta 2006 Nobelovo nagrado za mir.

Nov odmeven program pa izvaja razvojna skupina Care, ki so jo navdahnile življenjske zgodbe Yusufa Mia  in drugih bangladeških kmetov. Program je usmerjen v pridobivanje mleka.  V ta namen so redefinirali vrednostno verigo pridelave mleka v Bangladešu. Ta država ima tretjo največjo populacijo goveda v Aziji in 115 mio ljudi, ki živijo na podeželju.  Večina živi pod pragom revščine in družine imajo od 1 do 3 govedi. Če jim želijo pomagati, jih je potrebno združiti pri pridelavi mleka.  V ta namen so predvideli kombiniranje poslovnih modelov. Ta vključuje poslovne modele: lastnikov krav, veterinarjev, kontrolorjev kakovosti, distribucijskih kanalov zbiranja mleka, raziskovalcev in svetovalcev za krmo, bank z mikro krediti. V primeru programa CARE gre v poslovnem modelu za združevanje pridelovalcev mleka, ki trenutno vključuje  17.000 kmetov.  Ti potrebujejo znanje o ustreznem prehranjevanju govedi in  najustreznejših pasmah krav za njihove kraje. Za to sodelujejo s strokovnjaki za ta področja. Ustanovili so posebne skupino veterinarjev, ki skrbijo za zdravje krav.  Zbiralci mleka so tudi kontrolorji kakovosti, ki preverjajo ali je v mleku npr. voda.  Pogajalska skupina pridelovalcev se uspešno pogaja za ceno mleka. Omogočen je dostop do virov financiranja. Pridelovalci mleka, ki so  v programu CARE, so do sedaj povečali pridelavo mleka za 50% in s tem tudi svoje prihodke.

V programu CARE so se osredotočili na vprašanje KAKO ustvariti  vrednostno ponudbo mleka, za katero pa je znano KOMU je namenjena. V ta namen so združili 17.000 kmetov. Za te pa so potrebovali še druge storitve partnerjev, ki  zagotavljajo, da se ponuja  kvalitetno mleko. To so veterinarji, zbiralci mleka, preizkuševalci kakovosti, finančni svetovalci, raziskovalci na področju krme in križanja živali. Stroški dodatnih storitev so se za ogromno skupino pridelovalce znižali toliko, da si jih lahko privoščijo najrevnejši. Obenem pa ima velika skupina pridelovalcev možnost doseganja boljših cen za 1 liter, kot posameznik.

RCBMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Kaj se iz omenjenega primera naučimo pri nas? Z redefiniranjem procesov vrednostnih verig, inoviranjem poslovnih modelov, kombiniranjem poslovnih modelov na temelju sodelovanja in kolaboracije,  lahko pridobijo koristi vsi udeleženi.

Enhanced by Zemanta

Pred dnevi je bila objavljena pomembna novica v FastCompany, da je pričelo podjetje Ford uporabljati storitve Google Maps v novih modelih svojih avtomobilov, ki imajo vgrajen sistem Sync.
Vozniki avtomobilov imajo preko sistema Sync omogočeno navigacijo, ki uporablja zemljevide Google Maps, ki si v ZDA online sinhronizirani s stanjem prometa na cesti. Tako se lahko vozniki glede na prometne konice pripeljejo do svojega doma po različnih poteh. Te pa se ustvarjajo glede na promet, ki je na cesti. Ford je prvi omogočil to storitev brezplačno.
Z analizo poslovnih modelov sem spoznal zanimivo vrednostno mrežo, ki je nastala iz kombiniranja omenjenih poslovnih modelov Forda in Gooogla. Menim, da se je podjetje Ford odločilo za uvedbo novosti z namenom, da svojo vrednostno ponudbo povprečnih avtomobilov naredi edinstveno in zelo prepoznaveno. Ford si s povezovanjem z Googlom odpira vrata do ogromno strank, ki uporablja storitve Google po vsem svetu. Pomembno korist za podjetje lahko predstavljajo tudi Googlovi distribucijski kanali, ki vrednostno ponudbo pripeljejo do ciljne skupine kupcev. Dobro pa lahko podjetje Ford izkoristi tudi različne načine odnosov s kupci, ki jih omogočajo Googlova orodja.
V prihodnosti lahko pričakujemo številna kombiniranja poslovnih modelov , ki bodo privedla do uporabnikom prijaznih storitev in rešitev v avtomobilski industriji. Kaj menite vi?
BMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Enhanced by Zemanta