Archive for the ‘oblikovanje poslovnih modelov’ Category

Tehno CakePo dveh letih delovanja skupine Tehno potica sem izgubil veliko začetnega navdušenja. Skupina je imela več kot 60 članov na Facebooku,  ko sem mislil, da bom razpustil skupino, saj sem vložil preveč svojega dela. Pričakovani rezultati pa niso bili temu primerni.

Kot velik pristaš Steve Blanc-ovega gibanja, sem se odzval na njegov poziv za spremembo podjetniške kulture v vsakem mestu na svetu. Ta poziv me je navdihnil z mislijo, da bi poskušali spremeniti stvari tu, kjer živim. “Razprava o Business Model Generation v vsak lokal” kot je dejal Jure Čuhalov, je nekaj, kar jaz močno podpiram. To pobudo sem se posredoval na srečanju z županom Slovenske Bistrice ob koncu leta 2012. Razložil sem mu svoje ideje in poslovni model Tehno potice. Njegova podpora me je spodbudila, da sem se odločil za preobrazbo naše skupine Tehno potica v podjetniški ekosistem.

V novern ekosistemu bomo delili prostor s študentskim klubom Slovenska Bistrica, kjer bo prost dostop do internetne povezave Wi-Fi, prostor za sestanke, druženje, predstavitve in seed campe. Vsak, ki želi pomagati na podočjih tehnologij/posla  naj se pridruži klubu, kjer bo zelo dobrodošel. Prepričani smo, da bomo lahko spremenili našo prihodnost s kolaboracijo in sodelovanjem v tem novem sodelovalnem prostoru. Želimo ustvariti prostor, kjer se lahko razvijejo vrednostne ponudbe, oblikujejo poslovni modeli in  prototipi za edinstvene ideje, kjer pomagamo drug drugemu, da bi našli vlagatelje, ter smo z medsebojnim sodelovanjem in podporo uspešni.

Enhanced by Zemanta

Moja hči je napisala pismo Božičku. Na kratko povzemam:”Želim Kindle Fire!” Namučil sem se z naročanjem na amazon.co.uk in amazon.de. Naročilo iz Slovenije ali na poštno ležeče v Avstrijo ni bilo možno. Zato sem preprosto zaključil, da je Božiček presenetil Amazon.

Božiček presenetil Amazon

To leto pa bi zaključil z dobrimi željami

Vesel božič in srečno novo leto!
Merry Christmas and Happy New Year!
Frohe Weihnachten und guten Rutsch ins neue Jahr!
Feliz Navidad y Feliz Año Nuevo!

Enhanced by Zemanta

Ko sem si na TED’s ogledal izjemno predavanje Davida Kellya  How to build your creative confidence o zaupanju, povezanim z kreativnostjo in strankami, sem pomislil na moje plezanje. Pri plezanju je samozavest in zaupanje v soplezalca, ki je na isti vrvi, povezano z preživetjem. Hitro se lahko najdeš na robu. Če plezaš z neznancem ali na področju, ki ga ne poznaš, so negotovosti lahko zelo velike. Zato je nekje v meni zmeraj spoštovanje do prihajajoče ture in  nekje v ozadju vznemirjenje in nek spoštljiv strah do negotovosti. Z velikim  številom preplezanih tur sem strah spremenil v spoštovanje in ustvaril veliko samozaupanje. Samozavest in zaupanje je pri plezanju pomembna vrednota. Od takrat, ko sem se učil samozavesti pri plezanju rad poslušam Learning to Fly.

Selfconfidence

V poslu je nekaj podobnega. Stranke ne kupijo tvojega proizvoda ali storitve, če ne zaupajo. Komercialisti težko prodajo izdelek, če nimajo samozavesti in ne zaupajo v izdelek.  Težko je izpeljevati posel, če ne zaupamo partnerjem, da bodo naredili dogovorjeno. Kako naj nam partner zaupa, če mu ne plačujemo računov za korektno opravljeno delo,  kot smo se dogovorili. Težko bo v poslu uspešen nekdo, ki se zaupa v svoj izdelek in sam sebi.

Ko sem v začetku devetdesetih let delal za trgovsko podjetje kot vodja finančne operative, zadolžen za plačevanje, sem se ob  priložnosti sestal s komercialnim direktorjem. Ta je na sestanku pregledoval račune. Pogodbeno dogovorjene roke plačila na računih je prečrtaval  in jih spreminjal iz 60 dni na 90 ali 120 dni. Za mojo plezalno filozofijo je bilo to nezaslišano. Takšna praksa se je obdržala pri nas vse do danes in v poslovanju podjetij pomeni veliko negotovost. Večje ribe spretno izkoriščajo našo pravno ureditev in institucije. Roki plačil se v številnih primerih podaljšujejo na leto dni ali nikoli plačane obveznosti. Poslovne negotovosti so danes tudi zaradi spreminjajočega okolja še toliko večje.

In kaj lahko storimo za zmanjšanje negotovosti?

Ko sem prvič plezal na izpostavljenem mestu in so me mišice na rokah bolele od napetosti, sem razmišljal, kaj če padem.  Od strahu sem izgubljal moč…

Se nadaljuje na povezavi.

Če želimo dolgoročno sodelovati s partnerjem, nam mora pomagati pri enem od treh področij.

  1. Pomagati nam mora izvesti določeno nalogo, ki je povezana  z izvedbo našega procesa
  2. Rešiti nam mora določen problem, za katerega nimamo zadosti lastnih virov za izvedbo, ali pa sploh nimamo virov in znanja, da bi jih rešili.
  3. Pomagati nam mora zadovoljiti potrebe, ki jih imamo v podjetju in jih  ne moremo jih pa zadovoljiti.  Ena takšnih potreb je komuniciranje, ki se z rastjo podjetij zelo zaplete.

Če partner ne pomaga na nobenem od navedenih področij, potem je z njih nesmiselno sodelovati.

What do partners have to give?

Pri izbiri partnerja je koristno analizirati njegov poslovni model in ugotoviti, kako nas tretira. Smo  zanj kupci, soustvarjalci ali posredniki.  Kaj od prej navedenega je možno?

Če ugotovite, da se odziva pretogo, morate poiskati bolj fleksibilnega partnerja.

Partners have to give…

Številna podjetja v Sloveniji ocenjuje dobavitelje. Večina ocen ni narejena z vidika poslovnega modela. Ocenjuje se kriterij cene, kakovosti, odziva osebja, ustreznosti dokumentacije in podobno.

Podjetja lahko zelo koristi presoja skladnosti poslovnega modela partnerja z vidika kombiniranja z njihovim poslovnim modelom. Sta modela kompatibilna ali podjetja sodelujeta, ker ni druge izbire. Pri nas v številnih primerih kupci pogojujejo sklenitve  poslov z izbiro partnerja. Potencialni partnerji ali partnerji, ki povzročajo probleme, ne izvedejo nalog v dogovorjenih okvirih in ne zadovoljijo potreb, so le zvezde enodnevnice. Potrebno jih izločiti čimprej.

Če ocenimo svoj poslovni model z vidika kombiniranja poslovnega modela s modeli partnerjev, nam mora takšen poslovno modelni  kombo  prinesti  izvedene naloge,  rešene  probleme in zadovoljene potrebe.

Pomagajte partnerjem uspeti, če želite svoj uspeh.

Ko podjetje oblikuje nov poslovni model morajo odgovorni preveriti, ali so poslovni modeli ključnih partnerjev kompatibilni z modelom podjetja, ali ne. Vprašati se morajo, ali so obstoječi in bodoči uporabniki pripravljeni na inovativne rešitve. Ali morajo tudi uporabniki inovirati svoje poslovne modele, če hočemo, da bo naš inovativen poslovni model, oz. inovativen proizvod znotraj poslovnega modela uspešen. Pri tem se je smiselno osredotočiti na številne primere.

English: 油麻地 Category:March 2010 in Yau Ma Tei...

English: 油麻地 Category:March 2010 in Yau Ma Tei Category:Hilti Group 喜利得集團 Category:Shops in Yau Ma Tei 地鋪 & Category:Hamilton Street, Hong Kong Category:Fleet vehicles in Hong Kong 公司車 Category:Evening in Yau Ma Tei (Photo credit: Wikipedia)

Eden od takšnih je zagotovo primer Hilti. Omenjeno podjetje je pred leti razvilo pištolo za streljanje sider v betonsko podlago. S takšnimi sidri so skrajšali čas pritrjevanja kablov na betonsko podlago. Ob enem so odpadle številne vmesne aktivnosti, ki so bile pred tem potrebne. S takšnim novim načinom ni bilo več potrebno vrtati lukenj, vstavljati sider na katere, so se vijačile konstrukcije, v katere so bili položeni kabli. Če so v Hitiju želeli prodati to inovacijo, so morali prepričati uporabnike. Ti pa so zaradi tega morali inovirati svoj poslovni model, ki je zaradi te novosti postal stroškovno učinkovitejši.  V tej korporaciji so se odločili za demonstracije pri izvajalcih potencialnih uporabnikih. Tako so na preprost način prikazali novo tehnologijo. Tisti, ki so se odločili za takšno tehnologijo, so pridobili tržno prednost pred konkurenco in stalno podporo. S kombiniranjem poslovnega modela Hitija s poslovnimi modeli izvajalcev je Hilti omogočil tudi inoviranje poslovnega modela izvajalcev uporabnikov njihovega izdelka, ki so postali učinkovitejši. S tem, ko so postali njihovi partnerji uspešnejši zaradi Hitijeve inovacije, je to zagotovilo tudi uspeh za Hilti.

Enhanced by Zemanta

Pred dobrim tednom dni sem bil v podjetju za katerega delam. Eden od vodilnih, mi je potožil, da od svojih poslovnih bank ne more več dobiti niti garancij,kaj šele kredita. Po kuluarjih se govori, da določenim panogam banke ne bodo posojale denarja do začetka počitnic, verjetno pa do konca leta. Zaskrbljujoče je, da banke ne opravljajo več svoje temeljne funkcije, posojajo denar, ki smo jim ga zaupali komitenti. Številne slabe naložbe so bančnike prisilile v kreiranje večjih rezerv. Zato sem se vprašal, kje je vzrok, da je padel poslovni model bank.

Bank

Bank (Photo credit: 401K 2012)

Kljub temu, da so v preteklosti ponudili ustrezno vrednost svojim strankam, so odgovorni poslovne modele izjemno slabo izvajali in vodili. Po danes dostopnih informacijah v nekaterih bankah sploh niso celovito ocenjevali tveganja portfelja svojih naložb. Denar se je posojal na osnovi nestrokovnih kriterijev in predvsem pohlepa posameznikov. To je omogočal tudi neustrezen nadzor, ki je bil povezan s pohlepom. Ko se je tok ključnega vira poceni denarja usahnil, je naplavil naložbe, ki niso imele podlage v premišljenih poslovnih modelih, ki prinašajo dodano vrednost. Premoženje , ki je nastalo iz aktivnosti podjetij v katera so banke plasirale svoja prosta sredstva, se je izkazalo kot malo vredno in slabo likvidno. Vrednost so zmanjšali vplivi krize iz okolja.

Na osnovi viharjenja situacije lahko povzamemo, da sta za padec poslovnega modela slovenskih bank ključna dva dejavnika. Prvi je zelo slabo upravljanje v preteklosti, ki se je v času gospodarske rasti prikrivalo. Finančna kriza, ki je drugi dejavnik in ga prinaša globalno okolje, je zahtevala od vseh bank, da se hitro prilagodijo. Prvi dejavnik tega ni omogočil, saj odgovorni očitno niso imeli potrebnih veščin, znanja,scenarijev, želje in potrebe, da to storijo. Menim, da se lahko bančniki iz današnjega stanja veliko naučijo in v bodoče bolj upoštevajo človeški dejavnik pri vodenju tveganj . Odgovorni lahko pripravijo scenarije poslovnih modelov za različne vplive iz okolja in s tem vplivajo na uspešnost poslovanja.

Enhanced by Zemanta

Rent

Ko sem pred dvema letoma prebiral o eksperimentalnem poslovnem modelu Daimler Benz car2go.com, sem pričel razmišljati o svojem avtomobilu. Koliko časa na dan/teden/leto ga uporabljam? V povprečju ga uporabljam 10 ur na teden. V povezavi s stroški sem ugotovil, da je to zelo velik strošek. Avto je velik strošek za posamezno družino. Takrat v car2go nisem videl alternative, saj je deloval le na dveh lokacijah v Nemčiji.

V ZDA so oblikovali poslovni model najemanje avtomobilov s karticami Zipcar, ki omogoča najem za uro ali dlje. Zipcar.com deluje v 50 ameriških mestih in Londonu. Da so prišli do števila 1000 avtomobilov, ki so namenjeni najemu s sistemom Zipcar, so potrebovali 6 let. Njihov model temelji na naročnini in delovanju z Zipcar karticami.

Medtem so v Angliji pričeli s poslovnim modelom Whipcar.com, ponuja platformo za najemojemalce in najemodajalce. Prvi so, ki omogočajo, da sosed najema od soseda. Whipcar platforma je temelji na kombiniranju poslovnih modelov podjetij in posameznikov. To je pripomoglo, da so v pičlih 6 mesecih so prišli do števila 1000 avtomobilov za najem. Whipcar rešuje problem tistim, ki potrebujejo prevoz in tistim, ki jim avto stoji v garaži ter povzroča velike stroške.

V prihodnjih letih lahko pričakujemo razmah delovanja podjetij, ki že obstajajo in novo nastajujočih z omenjenimi poslovnimi modeli. Kombiniranje poslovnih modelov posameznikov in podjetij omogoča, da se bo s številom uporabnikov teh vrst storitev bliskovito in nesluteno večalo. Želim si videti, kako bodo na to odgovorili proizvajalci avtomobilov, rent-a-car podjetja in uporabniki. Kdaj bomo te vrste storitev prvič uporabili v Sloveniji?

Enhanced by Zemanta

V strokovni reviji Harvard Business Review je bil pred kratkim objavljen zanimiv članek Henrya Chesbrougha z naslovom The Next Big Think in Managing Innovations (Naslednja velika stvar in vodenje inovacij), govori o razvoju vodenja inovacij v preteklosti in o bodočih trendih na tem področju. Trendi kažejo, da se povečuje delež storitvenih dejavnosti v strukturi bruto proizvoda razvitih držav. Inovativni poslovni modeli dobivajo prednost pred tehnološkimi inovacijami proizvodov. Praksa potrjuje dejstvo, da še tako inovativni izdelki brez dobrega poslovnega modela ne morejo zaživeti. Ta ugotovitev velja tudi za inovacije v storitve.

Glede na to, da smo v Sloveniji del globalnega gospodarstva, tudi v našem gospodarstvu  vplivajo globalni gonilniki  na potrebo po inovacijah v poslovne modele (Zakaj zgraditi boljši poslovni model?). Kjerkoli se kažejo znaki zastarelosti poslovnega modela, ki se izražajo v zavračanju npr. izdelka, v sprejemljivosti drugih alternativ za odjemalca in v finančni uspešnosti, ki peša, je potrebno pričeti s procesom preoblikovanja poslovnega modela.

Globalna finančna kriza je pljusknila na sončno stran Alp. Slabosti dogovornega kapitalizma, ki ima korenine v dogovornem samoupravnem socializmu, so naplavljene. Uspešnost na račun asimetričnih informacij, ki so jih določeni krogi dobivali v dogovornem sistemu do sedaj, so verjetno preteklost.

Menim, da je prišel čas, ko bo potrebno v podjetjih graditi na inoviranju proizvodov v povezavi s storitvami, storitev in poslovnih modelov, ki so zelo povezani. Samo kombiniranje poslovnih modelov nam lahko takoj postreže s številnimi novimi storitvami. Novi pristopi, ki se vsak dan pojavljajo na internetu, pa nam omogočajo sodelovanje, kolaboracijo in kooperacijo neskončnih razsežnosti. S pomočjo teh pristopov lahko slovenska podjetja ustvarijo hiter preboj, za katerega pa menim, da niso najbolje pripravljena. Zato pa je potrebno obvladovati umetnost in mojsterstvo inoviranja poslovnih modelov ter storitev. Ekonomija trošenja se bo morala umakniti ekonomiji ustvarjanja. Resnični kreativni ustvarjalci bodo morali dobiti zelo pomembno mesto v naši družbi.ki

 

 

Enhanced by Zemanta

Če želimo jesti  okusno potico, moramo vedeti, kako se naredi. Če želimo pridobiti znanje za ustvarjanje dodane vrednosti, moramo združiti vlagatelje, inovatorje, geeke, ustvarjalce, oblikovalce in inženirje. Zbiranje takšnih vizionarskih ljudi lahko pospeši sodelovanje in prinese ustvarjanje novih idej, predloge obetavnih inovacij in produkcije.

S spontanim projektom  ustvarjalne skupine “Tehno potica”  smo pričeli delovati v mojem mestu. Glavni cilj tega zbiranja je spremeniti status quo s sodelovanjem, soustvarjanjem ter poslovnimi modeli, ki združujejo člane skupine in udeležence podjetij. Techno potico smo začeli  z enim dogodkom, ki mu je sledil drugi in tako se bomo srečevali  vsaka dva tedna. Drugi dogodek z imenom Androidni medenjak smo uspešno dokumentirali in ustvarili dva kratka filma predavanj Aleša Pristovnika in Denisa Rojsa, ki si jih lahko ogledate s klikom na ime avtorja. Za celozaslonski način dvakrat kliknite na video!

Menim, da bomo v bodoče ustvarili veliko okusnega. Zelo me zanima, kako velika in kako dobra bo tehno potica po enem letu.

Prihajamo v obdobje, ko se povečuje uporaba GPRS/UMTS-podatkovnih storitev. S prihodom pametnih telefonov, ki preko dodatkov omogočajo dostop do zelo uporabnih  vsebin z nekaj kliki, se povečuje uporaba podatkovnih storitev. Trendi kažejo, da bomo v bodoče še v večji meri dostopali do informacij preko mobilnih naprav.

S temi trendi so dobro seznanjeni v našem največjem mobilnem operaterju. Tako so sredi poletja, ko se nas je večina grela na toplem soncu, posodobili svoje pakete. Sprememba je bila v tem, da so moj paket podražili za 1 evro in mi zmanjšali brezplačno količino podatkovnih storitev za 10X. Tega na brezskrbnem dopustu tudi nisem opazil. Po dopustu pa sem pričel redno uporabljati  pameten telefon, ki sta mi ga priporočala Aleš Pristovnik in Primož Fideršek iz  podjetja Tridens d.o.o. ( ukvarjajo se z razvojem inovativnih mobilnih aplikacij za Android in IPhone platformi) na svojem predavanju.  Počasi sem spoznal prednosti telefona. Predhodno neizkoriščen paket GPRS/UMTS-podatkovnih storitev je postal bistveno premajhen. Kot dolgoletni zvesti uporabnik istega operaterja sem pozelenel, saj sem se počutil izigranega. Ker pa se ukvarjam s poslovnimi modeli, sem analiziral pristop operaterja.  Menim, da je pristop spreminjanja poslovnega modela obrnjen vstran od uporabnikov GPRS/UMTS-podatkovnih storitev. Vse kar so v poslovnem modelu storili je posredno zvišanje cen podatkovnih storitev z namenom doseganja ekstra dobičkov. Takšno ravnanje si  lahko privoščijo le monopolisti. Menim, da mobilni operater škoduje vsem sedanjim in bodočim uporabnikom podatkovnih storitev. Zaradi višje prodajne cene teh storitev bo manj prenosa informacij, kar škodi posameznikom in razvoju gospodarstva.

V bodoče bi moral mobilni operater razmišljati o spremembah in inoviranju poslovnega modela, ki bi moral biti usmerjen k uporabnikom podatkovnih storitev.  Poslovni model, ki bi spodbujal  uporabo inovativnih aplikacij za pametne telefone, lahko nekajkrat poveča uporabo podatkovnih storitev. To pa  lahko prinese bistveno večje dobičke, ki pa temeljijo  na večji vrednosti za uporabnika. Ob enem lahko operater spodbuja mala podjetja k razvoju inovativnih aplikacij za pametne telefone.  V kolikor razvoj Mobitela ne bo šel v to smer, je to velika priložnost za druge ponudnike mobilnih storitev v Sloveniji.

HTC