Archive for the ‘Prihodnost’ Category

Pred dobrim tednom dni sem bil v podjetju za katerega delam. Eden od vodilnih, mi je potožil, da od svojih poslovnih bank ne more več dobiti niti garancij,kaj šele kredita. Po kuluarjih se govori, da določenim panogam banke ne bodo posojale denarja do začetka počitnic, verjetno pa do konca leta. Zaskrbljujoče je, da banke ne opravljajo več svoje temeljne funkcije, posojajo denar, ki smo jim ga zaupali komitenti. Številne slabe naložbe so bančnike prisilile v kreiranje večjih rezerv. Zato sem se vprašal, kje je vzrok, da je padel poslovni model bank.

Bank

Bank (Photo credit: 401K 2012)

Kljub temu, da so v preteklosti ponudili ustrezno vrednost svojim strankam, so odgovorni poslovne modele izjemno slabo izvajali in vodili. Po danes dostopnih informacijah v nekaterih bankah sploh niso celovito ocenjevali tveganja portfelja svojih naložb. Denar se je posojal na osnovi nestrokovnih kriterijev in predvsem pohlepa posameznikov. To je omogočal tudi neustrezen nadzor, ki je bil povezan s pohlepom. Ko se je tok ključnega vira poceni denarja usahnil, je naplavil naložbe, ki niso imele podlage v premišljenih poslovnih modelih, ki prinašajo dodano vrednost. Premoženje , ki je nastalo iz aktivnosti podjetij v katera so banke plasirale svoja prosta sredstva, se je izkazalo kot malo vredno in slabo likvidno. Vrednost so zmanjšali vplivi krize iz okolja.

Na osnovi viharjenja situacije lahko povzamemo, da sta za padec poslovnega modela slovenskih bank ključna dva dejavnika. Prvi je zelo slabo upravljanje v preteklosti, ki se je v času gospodarske rasti prikrivalo. Finančna kriza, ki je drugi dejavnik in ga prinaša globalno okolje, je zahtevala od vseh bank, da se hitro prilagodijo. Prvi dejavnik tega ni omogočil, saj odgovorni očitno niso imeli potrebnih veščin, znanja,scenarijev, želje in potrebe, da to storijo. Menim, da se lahko bančniki iz današnjega stanja veliko naučijo in v bodoče bolj upoštevajo človeški dejavnik pri vodenju tveganj . Odgovorni lahko pripravijo scenarije poslovnih modelov za različne vplive iz okolja in s tem vplivajo na uspešnost poslovanja.

Enhanced by Zemanta

Pogled razvrstitev števila prebivalstva po državah v primerjavi z številom odprtih profilov na Facebooku nam razkriva, da predstavlja socialno omrežje Facebook tretje največjo populacijo za Kitajsko in Indijo. Finančna kriza zadnjih let in tehnološke spremembe nas silijo v nove globalne izzive. Eden od teh izzivov je denar. Gotovo je spoznanje, da mora za vrednostjo denarja stati ustvarjena vrednost in da ne moremo trošiti nekaj, kar nismo in ne bomo ustvarili. Kakšna bo prihodnost denarja? Se približujemo globalni virtualni valuti ali večim virtualnim valutam, za katerimi bodo stala virtualna socialna omrežja. Facebook ima trenutno 706 milijonov profilov in se hitro bliža 1 milijardi. Omenjeno  socialno  omrežje ustvarja svojo virtualno valuto.

Priča pa smo tudi zanimivemu projektu Bitcoin. To je peer-to-peer valuta, ki se hitro širi v virtualnem svetu. Za njo ne stojijo vlade ampak posamezniki povezani preko interneta.

Marsikdo iz Slovenije je v polpreteki zgodovini doživel neprijetne izkušnje z valuto Dinar v  Jugoslaviji. Zato z zanimanjem pričakujem razvoj virtualnih valut, ki bodo najmanj tvegani za uporabnike v procesih merjenja vrednosti, plačevanja, menjave in ohranjanja vrednosti.

Enhanced by Zemanta

V petek je podjetje Google Ventures (eno od podjetij Google Inc.) , ki se ukvarja z naložbami tveganega kapitala, pričelo s programom priporočil za inovativne in ustvarjalne ideje start up podjetij, ki jih napišejo zaposleni v Googlu. Za vsako priporočilo start up podjetju v katerega vloži podjetje Google Ventures svoj tvegan kapital, nagradijo zaposlenega, ki ga je napisal  s 10.000 $ nagrade.

S programom priporočil Google Ventures kombinira osebne poslovne modele zaposlenih v Googlu, s svojim poslovnim modelom iskanja naložbenih priložnosti v start up podjetja z dobrimi idejami, inovativnimi proizvodi ali storitvami, ki jim ponavadi manjkajo viri za razcvet in razvoj ideje v optimalen poslovni model. S spodbujanjem priporočanja ustvarjajo množični vir (crowdsource), ki jim bo pripeljal množico priložnosti za vlaganja, med katerimi bodo izbrali najobetavnejše.

Opisan program bi lahko pomenil dobro priložnost za kakšno slovensko podjetje, ki si bi uspelo pridobiti priporočilo od kakšnega zaposlenega v Googlu. Težko je pričakovati, da bi kakšno slovensko podjetje posnemalo Google Ventures, saj takšnih podjetij v Sloveniji skoraj ni.

stuck in the crowd

Flickr CC By springm / Markus Spring
Enhanced by Zemanta

Rent

Ko sem pred dvema letoma prebiral o eksperimentalnem poslovnem modelu Daimler Benz car2go.com, sem pričel razmišljati o svojem avtomobilu. Koliko časa na dan/teden/leto ga uporabljam? V povprečju ga uporabljam 10 ur na teden. V povezavi s stroški sem ugotovil, da je to zelo velik strošek. Avto je velik strošek za posamezno družino. Takrat v car2go nisem videl alternative, saj je deloval le na dveh lokacijah v Nemčiji.

V ZDA so oblikovali poslovni model najemanje avtomobilov s karticami Zipcar, ki omogoča najem za uro ali dlje. Zipcar.com deluje v 50 ameriških mestih in Londonu. Da so prišli do števila 1000 avtomobilov, ki so namenjeni najemu s sistemom Zipcar, so potrebovali 6 let. Njihov model temelji na naročnini in delovanju z Zipcar karticami.

Medtem so v Angliji pričeli s poslovnim modelom Whipcar.com, ponuja platformo za najemojemalce in najemodajalce. Prvi so, ki omogočajo, da sosed najema od soseda. Whipcar platforma je temelji na kombiniranju poslovnih modelov podjetij in posameznikov. To je pripomoglo, da so v pičlih 6 mesecih so prišli do števila 1000 avtomobilov za najem. Whipcar rešuje problem tistim, ki potrebujejo prevoz in tistim, ki jim avto stoji v garaži ter povzroča velike stroške.

V prihodnjih letih lahko pričakujemo razmah delovanja podjetij, ki že obstajajo in novo nastajujočih z omenjenimi poslovnimi modeli. Kombiniranje poslovnih modelov posameznikov in podjetij omogoča, da se bo s številom uporabnikov teh vrst storitev bliskovito in nesluteno večalo. Želim si videti, kako bodo na to odgovorili proizvajalci avtomobilov, rent-a-car podjetja in uporabniki. Kdaj bomo te vrste storitev prvič uporabili v Sloveniji?

Enhanced by Zemanta

V strokovni reviji Harvard Business Review je bil pred kratkim objavljen zanimiv članek Henrya Chesbrougha z naslovom The Next Big Think in Managing Innovations (Naslednja velika stvar in vodenje inovacij), govori o razvoju vodenja inovacij v preteklosti in o bodočih trendih na tem področju. Trendi kažejo, da se povečuje delež storitvenih dejavnosti v strukturi bruto proizvoda razvitih držav. Inovativni poslovni modeli dobivajo prednost pred tehnološkimi inovacijami proizvodov. Praksa potrjuje dejstvo, da še tako inovativni izdelki brez dobrega poslovnega modela ne morejo zaživeti. Ta ugotovitev velja tudi za inovacije v storitve.

Glede na to, da smo v Sloveniji del globalnega gospodarstva, tudi v našem gospodarstvu  vplivajo globalni gonilniki  na potrebo po inovacijah v poslovne modele (Zakaj zgraditi boljši poslovni model?). Kjerkoli se kažejo znaki zastarelosti poslovnega modela, ki se izražajo v zavračanju npr. izdelka, v sprejemljivosti drugih alternativ za odjemalca in v finančni uspešnosti, ki peša, je potrebno pričeti s procesom preoblikovanja poslovnega modela.

Globalna finančna kriza je pljusknila na sončno stran Alp. Slabosti dogovornega kapitalizma, ki ima korenine v dogovornem samoupravnem socializmu, so naplavljene. Uspešnost na račun asimetričnih informacij, ki so jih določeni krogi dobivali v dogovornem sistemu do sedaj, so verjetno preteklost.

Menim, da je prišel čas, ko bo potrebno v podjetjih graditi na inoviranju proizvodov v povezavi s storitvami, storitev in poslovnih modelov, ki so zelo povezani. Samo kombiniranje poslovnih modelov nam lahko takoj postreže s številnimi novimi storitvami. Novi pristopi, ki se vsak dan pojavljajo na internetu, pa nam omogočajo sodelovanje, kolaboracijo in kooperacijo neskončnih razsežnosti. S pomočjo teh pristopov lahko slovenska podjetja ustvarijo hiter preboj, za katerega pa menim, da niso najbolje pripravljena. Zato pa je potrebno obvladovati umetnost in mojsterstvo inoviranja poslovnih modelov ter storitev. Ekonomija trošenja se bo morala umakniti ekonomiji ustvarjanja. Resnični kreativni ustvarjalci bodo morali dobiti zelo pomembno mesto v naši družbi.ki

 

 

Enhanced by Zemanta

Če želimo jesti  okusno potico, moramo vedeti, kako se naredi. Če želimo pridobiti znanje za ustvarjanje dodane vrednosti, moramo združiti vlagatelje, inovatorje, geeke, ustvarjalce, oblikovalce in inženirje. Zbiranje takšnih vizionarskih ljudi lahko pospeši sodelovanje in prinese ustvarjanje novih idej, predloge obetavnih inovacij in produkcije.

S spontanim projektom  ustvarjalne skupine “Tehno potica”  smo pričeli delovati v mojem mestu. Glavni cilj tega zbiranja je spremeniti status quo s sodelovanjem, soustvarjanjem ter poslovnimi modeli, ki združujejo člane skupine in udeležence podjetij. Techno potico smo začeli  z enim dogodkom, ki mu je sledil drugi in tako se bomo srečevali  vsaka dva tedna. Drugi dogodek z imenom Androidni medenjak smo uspešno dokumentirali in ustvarili dva kratka filma predavanj Aleša Pristovnika in Denisa Rojsa, ki si jih lahko ogledate s klikom na ime avtorja. Za celozaslonski način dvakrat kliknite na video!

Menim, da bomo v bodoče ustvarili veliko okusnega. Zelo me zanima, kako velika in kako dobra bo tehno potica po enem letu.

Prihajamo v obdobje, ko se povečuje uporaba GPRS/UMTS-podatkovnih storitev. S prihodom pametnih telefonov, ki preko dodatkov omogočajo dostop do zelo uporabnih  vsebin z nekaj kliki, se povečuje uporaba podatkovnih storitev. Trendi kažejo, da bomo v bodoče še v večji meri dostopali do informacij preko mobilnih naprav.

S temi trendi so dobro seznanjeni v našem največjem mobilnem operaterju. Tako so sredi poletja, ko se nas je večina grela na toplem soncu, posodobili svoje pakete. Sprememba je bila v tem, da so moj paket podražili za 1 evro in mi zmanjšali brezplačno količino podatkovnih storitev za 10X. Tega na brezskrbnem dopustu tudi nisem opazil. Po dopustu pa sem pričel redno uporabljati  pameten telefon, ki sta mi ga priporočala Aleš Pristovnik in Primož Fideršek iz  podjetja Tridens d.o.o. ( ukvarjajo se z razvojem inovativnih mobilnih aplikacij za Android in IPhone platformi) na svojem predavanju.  Počasi sem spoznal prednosti telefona. Predhodno neizkoriščen paket GPRS/UMTS-podatkovnih storitev je postal bistveno premajhen. Kot dolgoletni zvesti uporabnik istega operaterja sem pozelenel, saj sem se počutil izigranega. Ker pa se ukvarjam s poslovnimi modeli, sem analiziral pristop operaterja.  Menim, da je pristop spreminjanja poslovnega modela obrnjen vstran od uporabnikov GPRS/UMTS-podatkovnih storitev. Vse kar so v poslovnem modelu storili je posredno zvišanje cen podatkovnih storitev z namenom doseganja ekstra dobičkov. Takšno ravnanje si  lahko privoščijo le monopolisti. Menim, da mobilni operater škoduje vsem sedanjim in bodočim uporabnikom podatkovnih storitev. Zaradi višje prodajne cene teh storitev bo manj prenosa informacij, kar škodi posameznikom in razvoju gospodarstva.

V bodoče bi moral mobilni operater razmišljati o spremembah in inoviranju poslovnega modela, ki bi moral biti usmerjen k uporabnikom podatkovnih storitev.  Poslovni model, ki bi spodbujal  uporabo inovativnih aplikacij za pametne telefone, lahko nekajkrat poveča uporabo podatkovnih storitev. To pa  lahko prinese bistveno večje dobičke, ki pa temeljijo  na večji vrednosti za uporabnika. Ob enem lahko operater spodbuja mala podjetja k razvoju inovativnih aplikacij za pametne telefone.  V kolikor razvoj Mobitela ne bo šel v to smer, je to velika priložnost za druge ponudnike mobilnih storitev v Sloveniji.

HTC

BMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Novoustanovljena podjetja ponavadi ne razpolagajo z večjim ustanovnim kapitalom, kar pomeni večje tveganje, zato je smiselno, da ustanovitelji pristopijo k poslovanju z vitkim poslovnim modelom. Tako lahko tveganja primerno razpršijo.To storijo tako, da poslovni model start-up podjetja kombinirajo z poslovnimi modeli partnerjev.Za izvedbo ključnih aktivnosti, ki jih je potrebno natančno določiti, lahko sodelujejo s partnerji, ki za ta del ključnih aktivnosti nosijo tveganja. Številni freemium (Google storitve, Flickr, YouTube, Facebook, Twitter, Zoho, Intrix itd) poslovni modeli omogočajo, da start up podjetja brezplačno uporabijo produktivna orodja za določene aktivnosti novoustanovljenega podjetja. Med temi orodji najdemo: komunikacijske programe (Skype, Google Talk…), programe socialnih medijev (Facebook, Twitter, YouTube…), ki pogosto omogočajo distribucijske kanale do želene strukture kupcev.  Ob enem nam ta orodja omogočajo, da vodimo poprodajne aktivnosti s kupci. Tudi administrativne aktivnosti lahko delamo s pomočjo  npr. OpenOffice programa ali storitev iz oblaka s pomočjo Wiki orodij, Intrix project, Intrix CRM, Google Dokumenti, Google koledarja, Yahoo koledarja in številnimi drugimi. Za izvedbo temeljnih aktivnosti ustvarjanja vrednostne ponudbe pa lahko tveganja razpršimo tako, da poskušamo večino aktivnosti prepustiti partnerjem, ki so za te lahko nagrajeni variabilno v povezavi z količino narejenega. Partnerji pa so lahko nagrajeni tudi glede na uspešnost delovanja nove ideje v start-up podjetju. Nagrajeni so lahko z lastniškim deležem. V kolikor zadeva uspe je nagrada veliko višja od nagrade za količino narejenega, saj se mora upoštevati kriterij tveganja.  Menim pa tudi, da je interes partnerjev zato, da start-up uspe zelo visok.

Dobro pripravljen poslovni model novoustanovljenega podjetja lahko prične delovati  z minimalnimi sredstvi in ima minimalnimi fiksnimi stroški poslovanja. Kombiniranje takšnega poslovnega modela z modeli partnerjev omogoča nizko tveganje in veliko možnost uspeha , saj imajo partnerji interes v koristih, ki jim jih prinaša novoustanovljeno podjetje.

Enhanced by Zemanta

Banke kombinirajo svoj poslovni model s poslovnimi modeli podjetij tako, da jim zagotavljajo  finančne vire in druge bančne storitve, kot je plačilni promet, factoring, garancije itd.  V poslovnih modelih podjetij so banke mnogokrat ključni partnerji , ki zagotavljajo dolžniške vire financiranja.

Z analizo poslovnih modelov podjetij, ki temelji na metodi platen Alexandra Osterwalderja, lahko banke preprosto diagnosticirajo stanje partnerjev, ki jih imajo v svojem portfelju naložb ali novih strank, ki bi želele postati  novi komitenti.

Danes banke ocenjuje predvsem finančne podatke, ki so vezani na preteklost in poslovne načrte, ki so projekcija v prihodnost. Na osnovi tega se odločajo o zagotavljanju finančnih virov svojim komitentom (podjetjem). Na osnovi javno objavljenih dokumentov Istrabenz d.d.  sem  napravil  preprosto analizo poslovnega modela in ugotovil, da ta posloven model ni bil popoln, ker ni vseboval vseh potrebnih elementov za uravnoteženo delovanje. Zato je bila družba zelo ranljiva. Omenjena družba je v preteklosti  poslovala solidno in je bankam redno poročala. Ker so številne banke zasledovale predvsem kratkoročne cilje ustvarjanja čim večjega  dobička, niso opazile nevarnosti. Na koncu so preprosto mislili: »Saj bodo zvozili ovinek.« Pa ga niso.

Platno poslovnega modela je enostavno in zelo učinkoviti orodje za analiziranje poslovnih modelov obstoječih podjetij ali startupov.  Na preprost način lahko dobimo odgovor ali se neko podjetje  uravnoteženo giblje skozi turbulentno  poslovno okolje.  Pri ocenjevanju bonitete podjetja je tudi zelo pomembno s katerimi poslovnimi modeli partnerjev je kombiniran poslovni model podjetja.  Kot primer bi navedel vpliv poslovnih modelov gradbenih podjetij na poslovne modele trgovcev, ki jim dobavljajo materiale. Pomembno pa je tudi  ali ima podjetje scenarije razvoja in prototipe svojega poslovnega modela.

Banke si lahko izdatno pomagajo pri  ugotavljanju bonitet podjetij s proučevanjem poslovnih modelov. Dobljeni podatki jim bodo kvalitetna osnova za odločitve o tem, kdaj svoj poslovni model kombinirat s poslovnim modelom podjetja. Na tak način si lahko izboljšajo portfelj komitentov (podjetij) in ob enem pomagajo komitentom (podjetjem), da boljše poslujejo.

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

OPM

Bangladeški kmet Yusuf Mia je ostal brez ustrezne krme za kravo, ki mu je bila edini vir za preživljanje zaradi erozije zemlje na njegovi posesti. Odločil se je, da bo rental kravo in s tem dobil nekaj sredstev za preživetje ( o tem piše Nikhil Swaminathan na svojem blogu v prispevku Using Cows to Pull Bangladeshi Farmers out of Poverty).

V Bangladešu, ki je ena revnejših držav na svetu, se spopadajo z revščino na inovativne načine. Pri tem uporabljajo metode oblikovanja  inovativnih poslovnih modelov. Zelo znan je primer Grameen Bank (Vaška banka), ki daje mikro kredite ljudem, ki živijo pod pragom revščine. Za poslovni model , ki  je osredotičen na mikro financiranje, je Muhammad Yunus prejel  leta 2006 Nobelovo nagrado za mir.

Nov odmeven program pa izvaja razvojna skupina Care, ki so jo navdahnile življenjske zgodbe Yusufa Mia  in drugih bangladeških kmetov. Program je usmerjen v pridobivanje mleka.  V ta namen so redefinirali vrednostno verigo pridelave mleka v Bangladešu. Ta država ima tretjo največjo populacijo goveda v Aziji in 115 mio ljudi, ki živijo na podeželju.  Večina živi pod pragom revščine in družine imajo od 1 do 3 govedi. Če jim želijo pomagati, jih je potrebno združiti pri pridelavi mleka.  V ta namen so predvideli kombiniranje poslovnih modelov. Ta vključuje poslovne modele: lastnikov krav, veterinarjev, kontrolorjev kakovosti, distribucijskih kanalov zbiranja mleka, raziskovalcev in svetovalcev za krmo, bank z mikro krediti. V primeru programa CARE gre v poslovnem modelu za združevanje pridelovalcev mleka, ki trenutno vključuje  17.000 kmetov.  Ti potrebujejo znanje o ustreznem prehranjevanju govedi in  najustreznejših pasmah krav za njihove kraje. Za to sodelujejo s strokovnjaki za ta področja. Ustanovili so posebne skupino veterinarjev, ki skrbijo za zdravje krav.  Zbiralci mleka so tudi kontrolorji kakovosti, ki preverjajo ali je v mleku npr. voda.  Pogajalska skupina pridelovalcev se uspešno pogaja za ceno mleka. Omogočen je dostop do virov financiranja. Pridelovalci mleka, ki so  v programu CARE, so do sedaj povečali pridelavo mleka za 50% in s tem tudi svoje prihodke.

V programu CARE so se osredotočili na vprašanje KAKO ustvariti  vrednostno ponudbo mleka, za katero pa je znano KOMU je namenjena. V ta namen so združili 17.000 kmetov. Za te pa so potrebovali še druge storitve partnerjev, ki  zagotavljajo, da se ponuja  kvalitetno mleko. To so veterinarji, zbiralci mleka, preizkuševalci kakovosti, finančni svetovalci, raziskovalci na področju krme in križanja živali. Stroški dodatnih storitev so se za ogromno skupino pridelovalce znižali toliko, da si jih lahko privoščijo najrevnejši. Obenem pa ima velika skupina pridelovalcev možnost doseganja boljših cen za 1 liter, kot posameznik.

RCBMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Kaj se iz omenjenega primera naučimo pri nas? Z redefiniranjem procesov vrednostnih verig, inoviranjem poslovnih modelov, kombiniranjem poslovnih modelov na temelju sodelovanja in kolaboracije,  lahko pridobijo koristi vsi udeleženi.

Enhanced by Zemanta