Pred časom sem pisal o posojanju avtomobilov za potrebe prevozov (glej: Bi delil svoj avto z drugim). Ob razmišljanju o tem, da potrebujem avtomobil le 10 ur na teden, sem ugotovil, da je to moje premoženje zelo drago. Povzroča mi predvsem stroške. Za hitro potovanje od kraja do kraja pa potrebujemo prevoz. Če ne gremo na izlet z družino, potujem predvsem sam v avtomobilu. S tem, ko ponudim prevoz drugim, jih najdem in peljem, lahko delim visoke stroške avtomobila ter potovanja.

V preteklosti sem lahko po naključju našel potencialne potnike. Danes je to mogoče urediti na spletu ali preko mobilne aplikacije. Skupina mladih strokovnjakov je naredila zanimiv poslovni model, ki je usmerjen preko pridobivanja dobička, k osebnim koristim vseh, ki ponujajo prevoz in tistih, ki ga potrebujejo. Platformo s takšno storitvijo najdete na spletnem naslovu prevoz.org, kjer so tudi navodila za dostop do aplikacije za Android in Nokia telefone.

Cena avtobusnega prevoza med Slovensko Bistrico in Ljubljano je 10,70 evra. Potovanje traja približno 2 uri in pol.  Danes se lahko peljete na isti relaciji s pomočjo aplikacije za 5 evrov. Potovanje pa ne traja več kot 1 uro in pol. S tem prihranite 5 evrov in uro časa. Omenjena aplikacija je tudi okoljsko koristna, saj pripomore k večji zasedenosti avtomobilov. Potnikom prispejo v želen kraj hitreje kot z rednimi linijami na vlaku ali avtobusu.

htc

Enhanced by Zemanta
Advertisements

V soboto sem imel delavnici o tematiki socialnih orodij. V eni od delavnic so študentje izpostavili problem inštruiranja. Takšno pomoč učencem ponuja eden od študentskih klubov. Ker smo imeli premalo časa, smo lahko le analizirali problem, resnih rešitev pa nismo našli.

S spremljanjem tematike inovativnih poslovnih modelov na spletu, sem srečal zanimivo alternativo inštruiranja matematike, ki se vse bolj uveljavlja v Angliji in je namenjeno generaciji od 7 do 16 leta.  Potrebni mentorji so zunanji (outsource) iz Indije. Eden na enega online inštuirenje je ena od možnih rešitev, ki jo omogoča podjetje BrightSpark.

Mogoče je to osnova za novo rešitev, ki se bo pojavila pri nas v bližnji prihodnosti.

Pred nekaj meseci sem v centru Maribora prekoračil  2 urni čas za parkiranje zaradi zamude stranke, s katero sem imel dogovorjen sestanek na sedežu njihovega podjetja. Za deset minut sem »fasal« 40 evrov kazni. Če ne bi plačal nič, bi me stalo le 40 evrov. Tako pa sem plačal še 2 uri parkiranja in kazen. Ker s tako storitvijo parkiranja nisem bil zadovoljen, sem se odločil, da me v tem centru ne bodo več videli. Taka odločitev ni dobra niti za mesto Maribor, niti zame, saj si s tem omejujem svobodo gibanja.

Pred dnevi sem naletel na zanimiv projekt, ki ga pripravljajo v San Francisku. SFpark  rešuje problem, ki ga imamo s parkiranjem v velikih mestih. Omogoča nam, da hitro najdemo parkirišče, lažje plačamo in se izognemo nerazumnim kaznim. Posredno pa vpliva na manjše onesnaževanje, saj ne krožimo po parkiriščih z namenom iskanja prostega mesta.

Urejevalci parkirišč v slovenskih mestih bi se lahko zgledovali ureditvi tega problema v San Francisku in bi poskusili posnemati projekt SFpark, ki je zasnovan uporabnikom prijazno.

Enhanced by Zemanta

V petek je podjetje Google Ventures (eno od podjetij Google Inc.) , ki se ukvarja z naložbami tveganega kapitala, pričelo s programom priporočil za inovativne in ustvarjalne ideje start up podjetij, ki jih napišejo zaposleni v Googlu. Za vsako priporočilo start up podjetju v katerega vloži podjetje Google Ventures svoj tvegan kapital, nagradijo zaposlenega, ki ga je napisal  s 10.000 $ nagrade.

S programom priporočil Google Ventures kombinira osebne poslovne modele zaposlenih v Googlu, s svojim poslovnim modelom iskanja naložbenih priložnosti v start up podjetja z dobrimi idejami, inovativnimi proizvodi ali storitvami, ki jim ponavadi manjkajo viri za razcvet in razvoj ideje v optimalen poslovni model. S spodbujanjem priporočanja ustvarjajo množični vir (crowdsource), ki jim bo pripeljal množico priložnosti za vlaganja, med katerimi bodo izbrali najobetavnejše.

Opisan program bi lahko pomenil dobro priložnost za kakšno slovensko podjetje, ki si bi uspelo pridobiti priporočilo od kakšnega zaposlenega v Googlu. Težko je pričakovati, da bi kakšno slovensko podjetje posnemalo Google Ventures, saj takšnih podjetij v Sloveniji skoraj ni.

stuck in the crowd

Flickr CC By springm / Markus Spring
Enhanced by Zemanta

Rent

Ko sem pred dvema letoma prebiral o eksperimentalnem poslovnem modelu Daimler Benz car2go.com, sem pričel razmišljati o svojem avtomobilu. Koliko časa na dan/teden/leto ga uporabljam? V povprečju ga uporabljam 10 ur na teden. V povezavi s stroški sem ugotovil, da je to zelo velik strošek. Avto je velik strošek za posamezno družino. Takrat v car2go nisem videl alternative, saj je deloval le na dveh lokacijah v Nemčiji.

V ZDA so oblikovali poslovni model najemanje avtomobilov s karticami Zipcar, ki omogoča najem za uro ali dlje. Zipcar.com deluje v 50 ameriških mestih in Londonu. Da so prišli do števila 1000 avtomobilov, ki so namenjeni najemu s sistemom Zipcar, so potrebovali 6 let. Njihov model temelji na naročnini in delovanju z Zipcar karticami.

Medtem so v Angliji pričeli s poslovnim modelom Whipcar.com, ponuja platformo za najemojemalce in najemodajalce. Prvi so, ki omogočajo, da sosed najema od soseda. Whipcar platforma je temelji na kombiniranju poslovnih modelov podjetij in posameznikov. To je pripomoglo, da so v pičlih 6 mesecih so prišli do števila 1000 avtomobilov za najem. Whipcar rešuje problem tistim, ki potrebujejo prevoz in tistim, ki jim avto stoji v garaži ter povzroča velike stroške.

V prihodnjih letih lahko pričakujemo razmah delovanja podjetij, ki že obstajajo in novo nastajujočih z omenjenimi poslovnimi modeli. Kombiniranje poslovnih modelov posameznikov in podjetij omogoča, da se bo s številom uporabnikov teh vrst storitev bliskovito in nesluteno večalo. Želim si videti, kako bodo na to odgovorili proizvajalci avtomobilov, rent-a-car podjetja in uporabniki. Kdaj bomo te vrste storitev prvič uporabili v Sloveniji?

Enhanced by Zemanta

V strokovni reviji Harvard Business Review je bil pred kratkim objavljen zanimiv članek Henrya Chesbrougha z naslovom The Next Big Think in Managing Innovations (Naslednja velika stvar in vodenje inovacij), govori o razvoju vodenja inovacij v preteklosti in o bodočih trendih na tem področju. Trendi kažejo, da se povečuje delež storitvenih dejavnosti v strukturi bruto proizvoda razvitih držav. Inovativni poslovni modeli dobivajo prednost pred tehnološkimi inovacijami proizvodov. Praksa potrjuje dejstvo, da še tako inovativni izdelki brez dobrega poslovnega modela ne morejo zaživeti. Ta ugotovitev velja tudi za inovacije v storitve.

Glede na to, da smo v Sloveniji del globalnega gospodarstva, tudi v našem gospodarstvu  vplivajo globalni gonilniki  na potrebo po inovacijah v poslovne modele (Zakaj zgraditi boljši poslovni model?). Kjerkoli se kažejo znaki zastarelosti poslovnega modela, ki se izražajo v zavračanju npr. izdelka, v sprejemljivosti drugih alternativ za odjemalca in v finančni uspešnosti, ki peša, je potrebno pričeti s procesom preoblikovanja poslovnega modela.

Globalna finančna kriza je pljusknila na sončno stran Alp. Slabosti dogovornega kapitalizma, ki ima korenine v dogovornem samoupravnem socializmu, so naplavljene. Uspešnost na račun asimetričnih informacij, ki so jih določeni krogi dobivali v dogovornem sistemu do sedaj, so verjetno preteklost.

Menim, da je prišel čas, ko bo potrebno v podjetjih graditi na inoviranju proizvodov v povezavi s storitvami, storitev in poslovnih modelov, ki so zelo povezani. Samo kombiniranje poslovnih modelov nam lahko takoj postreže s številnimi novimi storitvami. Novi pristopi, ki se vsak dan pojavljajo na internetu, pa nam omogočajo sodelovanje, kolaboracijo in kooperacijo neskončnih razsežnosti. S pomočjo teh pristopov lahko slovenska podjetja ustvarijo hiter preboj, za katerega pa menim, da niso najbolje pripravljena. Zato pa je potrebno obvladovati umetnost in mojsterstvo inoviranja poslovnih modelov ter storitev. Ekonomija trošenja se bo morala umakniti ekonomiji ustvarjanja. Resnični kreativni ustvarjalci bodo morali dobiti zelo pomembno mesto v naši družbi.ki

 

 

Enhanced by Zemanta

Če želimo jesti  okusno potico, moramo vedeti, kako se naredi. Če želimo pridobiti znanje za ustvarjanje dodane vrednosti, moramo združiti vlagatelje, inovatorje, geeke, ustvarjalce, oblikovalce in inženirje. Zbiranje takšnih vizionarskih ljudi lahko pospeši sodelovanje in prinese ustvarjanje novih idej, predloge obetavnih inovacij in produkcije.

S spontanim projektom  ustvarjalne skupine “Tehno potica”  smo pričeli delovati v mojem mestu. Glavni cilj tega zbiranja je spremeniti status quo s sodelovanjem, soustvarjanjem ter poslovnimi modeli, ki združujejo člane skupine in udeležence podjetij. Techno potico smo začeli  z enim dogodkom, ki mu je sledil drugi in tako se bomo srečevali  vsaka dva tedna. Drugi dogodek z imenom Androidni medenjak smo uspešno dokumentirali in ustvarili dva kratka filma predavanj Aleša Pristovnika in Denisa Rojsa, ki si jih lahko ogledate s klikom na ime avtorja. Za celozaslonski način dvakrat kliknite na video!

Menim, da bomo v bodoče ustvarili veliko okusnega. Zelo me zanima, kako velika in kako dobra bo tehno potica po enem letu.

V intervjuju Harvard Business Review (HBR) z Rito McGrath (profesorica v posloni šoli Columbia) je govora o inoviranju poslovnih modelov. HRB je v nedavni raziskavi med bralci HBR ugotovila, da so inovacije v poslovnih modelih trenutno najpomembnejša stvar (po mnenju bralcev), s katero se je potrebno ukvarjati. Rita McGrath je v intervjuju, ki ga najdete na povezavi HBR IdeaCast, spregovorila o aktualnih temah povezanih z inovacijami v poslovnih modelih.

Govorila je o gonilnikih, ki vplivajo na zanimanje za inovacije v poslovnih modelih in jih razdelila na na tri prevladujoče:

  • Hitrost procesov povezanih s proizvodi in storitvami generira povečana pričakovanja in potrebo po naslednji veliki stvari, ki se bo zgodila.
  • Konkurenca znotraj industrije, ki se v odraža nakupu elektronskega pripomočka namesto torbice za božično darilo, vpliva na to, da podjetje ponovno premisli svoj poslovni model.
  • Prebojni poslovni modeli, ki prinašajo odjemalcem prijaznejša doživetja, namesto gole prodajne izkušnje, so vzrok za povečane prihodke.

V nadaljevanju pogovora Rita McGrath govori o znakih zastarelosti poslovnega modela, ki se izražajo v zavračanju npr. izdelka, v sprejemljivosti drugih alternativ za odjemalca in v finančni uspešnosti, ki peša.

V pogovoru se dotakne tudi najpogostejših vzrokov za zavračanje in neupoštevanje potrebe po inoviranju poslovnih modelov. Med te uvršča zaverovanostjo v aktualni poslovni model, ki je povezana z ne motivacijo zaposlenih za spremembe in grožnjo za izgubo njihovega statusa. Vzrok za zavračanje je lahko tudi dejstvo, da pobudniki sprememb ne določajo strategij. Lahko pa je tudi uspešen trenutni poslovni model, ki vodilnim daje občutek, da ni potrebno storiti ničesar.

Rita McGrath govori tudi o razmerjih med inovacijami v poslovnih modelih in spremembami. To pa navezuje na modele financiranja in trge. Dotakne se tudi dveh dimenzij, ki sta pomembni za spremembo poslovnega modela. Prva je usmerjena v to kaj prodajamo in druga v spletne aktivnosti, ki jih pri tem izvajamo. Na koncu spregovori o freemium poslovnem modelu, za katerega pa meni, da mora biti uveden zelo premišljeno.

Prihajamo v obdobje, ko se povečuje uporaba GPRS/UMTS-podatkovnih storitev. S prihodom pametnih telefonov, ki preko dodatkov omogočajo dostop do zelo uporabnih  vsebin z nekaj kliki, se povečuje uporaba podatkovnih storitev. Trendi kažejo, da bomo v bodoče še v večji meri dostopali do informacij preko mobilnih naprav.

S temi trendi so dobro seznanjeni v našem največjem mobilnem operaterju. Tako so sredi poletja, ko se nas je večina grela na toplem soncu, posodobili svoje pakete. Sprememba je bila v tem, da so moj paket podražili za 1 evro in mi zmanjšali brezplačno količino podatkovnih storitev za 10X. Tega na brezskrbnem dopustu tudi nisem opazil. Po dopustu pa sem pričel redno uporabljati  pameten telefon, ki sta mi ga priporočala Aleš Pristovnik in Primož Fideršek iz  podjetja Tridens d.o.o. ( ukvarjajo se z razvojem inovativnih mobilnih aplikacij za Android in IPhone platformi) na svojem predavanju.  Počasi sem spoznal prednosti telefona. Predhodno neizkoriščen paket GPRS/UMTS-podatkovnih storitev je postal bistveno premajhen. Kot dolgoletni zvesti uporabnik istega operaterja sem pozelenel, saj sem se počutil izigranega. Ker pa se ukvarjam s poslovnimi modeli, sem analiziral pristop operaterja.  Menim, da je pristop spreminjanja poslovnega modela obrnjen vstran od uporabnikov GPRS/UMTS-podatkovnih storitev. Vse kar so v poslovnem modelu storili je posredno zvišanje cen podatkovnih storitev z namenom doseganja ekstra dobičkov. Takšno ravnanje si  lahko privoščijo le monopolisti. Menim, da mobilni operater škoduje vsem sedanjim in bodočim uporabnikom podatkovnih storitev. Zaradi višje prodajne cene teh storitev bo manj prenosa informacij, kar škodi posameznikom in razvoju gospodarstva.

V bodoče bi moral mobilni operater razmišljati o spremembah in inoviranju poslovnega modela, ki bi moral biti usmerjen k uporabnikom podatkovnih storitev.  Poslovni model, ki bi spodbujal  uporabo inovativnih aplikacij za pametne telefone, lahko nekajkrat poveča uporabo podatkovnih storitev. To pa  lahko prinese bistveno večje dobičke, ki pa temeljijo  na večji vrednosti za uporabnika. Ob enem lahko operater spodbuja mala podjetja k razvoju inovativnih aplikacij za pametne telefone.  V kolikor razvoj Mobitela ne bo šel v to smer, je to velika priložnost za druge ponudnike mobilnih storitev v Sloveniji.

HTC

BMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Novoustanovljena podjetja ponavadi ne razpolagajo z večjim ustanovnim kapitalom, kar pomeni večje tveganje, zato je smiselno, da ustanovitelji pristopijo k poslovanju z vitkim poslovnim modelom. Tako lahko tveganja primerno razpršijo.To storijo tako, da poslovni model start-up podjetja kombinirajo z poslovnimi modeli partnerjev.Za izvedbo ključnih aktivnosti, ki jih je potrebno natančno določiti, lahko sodelujejo s partnerji, ki za ta del ključnih aktivnosti nosijo tveganja. Številni freemium (Google storitve, Flickr, YouTube, Facebook, Twitter, Zoho, Intrix itd) poslovni modeli omogočajo, da start up podjetja brezplačno uporabijo produktivna orodja za določene aktivnosti novoustanovljenega podjetja. Med temi orodji najdemo: komunikacijske programe (Skype, Google Talk…), programe socialnih medijev (Facebook, Twitter, YouTube…), ki pogosto omogočajo distribucijske kanale do želene strukture kupcev.  Ob enem nam ta orodja omogočajo, da vodimo poprodajne aktivnosti s kupci. Tudi administrativne aktivnosti lahko delamo s pomočjo  npr. OpenOffice programa ali storitev iz oblaka s pomočjo Wiki orodij, Intrix project, Intrix CRM, Google Dokumenti, Google koledarja, Yahoo koledarja in številnimi drugimi. Za izvedbo temeljnih aktivnosti ustvarjanja vrednostne ponudbe pa lahko tveganja razpršimo tako, da poskušamo večino aktivnosti prepustiti partnerjem, ki so za te lahko nagrajeni variabilno v povezavi z količino narejenega. Partnerji pa so lahko nagrajeni tudi glede na uspešnost delovanja nove ideje v start-up podjetju. Nagrajeni so lahko z lastniškim deležem. V kolikor zadeva uspe je nagrada veliko višja od nagrade za količino narejenega, saj se mora upoštevati kriterij tveganja.  Menim pa tudi, da je interes partnerjev zato, da start-up uspe zelo visok.

Dobro pripravljen poslovni model novoustanovljenega podjetja lahko prične delovati  z minimalnimi sredstvi in ima minimalnimi fiksnimi stroški poslovanja. Kombiniranje takšnega poslovnega modela z modeli partnerjev omogoča nizko tveganje in veliko možnost uspeha , saj imajo partnerji interes v koristih, ki jim jih prinaša novoustanovljeno podjetje.

Enhanced by Zemanta