Posts Tagged ‘Danilo Tič’

Prihajamo v obdobje, ko se povečuje uporaba GPRS/UMTS-podatkovnih storitev. S prihodom pametnih telefonov, ki preko dodatkov omogočajo dostop do zelo uporabnih  vsebin z nekaj kliki, se povečuje uporaba podatkovnih storitev. Trendi kažejo, da bomo v bodoče še v večji meri dostopali do informacij preko mobilnih naprav.

S temi trendi so dobro seznanjeni v našem največjem mobilnem operaterju. Tako so sredi poletja, ko se nas je večina grela na toplem soncu, posodobili svoje pakete. Sprememba je bila v tem, da so moj paket podražili za 1 evro in mi zmanjšali brezplačno količino podatkovnih storitev za 10X. Tega na brezskrbnem dopustu tudi nisem opazil. Po dopustu pa sem pričel redno uporabljati  pameten telefon, ki sta mi ga priporočala Aleš Pristovnik in Primož Fideršek iz  podjetja Tridens d.o.o. ( ukvarjajo se z razvojem inovativnih mobilnih aplikacij za Android in IPhone platformi) na svojem predavanju.  Počasi sem spoznal prednosti telefona. Predhodno neizkoriščen paket GPRS/UMTS-podatkovnih storitev je postal bistveno premajhen. Kot dolgoletni zvesti uporabnik istega operaterja sem pozelenel, saj sem se počutil izigranega. Ker pa se ukvarjam s poslovnimi modeli, sem analiziral pristop operaterja.  Menim, da je pristop spreminjanja poslovnega modela obrnjen vstran od uporabnikov GPRS/UMTS-podatkovnih storitev. Vse kar so v poslovnem modelu storili je posredno zvišanje cen podatkovnih storitev z namenom doseganja ekstra dobičkov. Takšno ravnanje si  lahko privoščijo le monopolisti. Menim, da mobilni operater škoduje vsem sedanjim in bodočim uporabnikom podatkovnih storitev. Zaradi višje prodajne cene teh storitev bo manj prenosa informacij, kar škodi posameznikom in razvoju gospodarstva.

V bodoče bi moral mobilni operater razmišljati o spremembah in inoviranju poslovnega modela, ki bi moral biti usmerjen k uporabnikom podatkovnih storitev.  Poslovni model, ki bi spodbujal  uporabo inovativnih aplikacij za pametne telefone, lahko nekajkrat poveča uporabo podatkovnih storitev. To pa  lahko prinese bistveno večje dobičke, ki pa temeljijo  na večji vrednosti za uporabnika. Ob enem lahko operater spodbuja mala podjetja k razvoju inovativnih aplikacij za pametne telefone.  V kolikor razvoj Mobitela ne bo šel v to smer, je to velika priložnost za druge ponudnike mobilnih storitev v Sloveniji.

HTC

Advertisements

BMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Novoustanovljena podjetja ponavadi ne razpolagajo z večjim ustanovnim kapitalom, kar pomeni večje tveganje, zato je smiselno, da ustanovitelji pristopijo k poslovanju z vitkim poslovnim modelom. Tako lahko tveganja primerno razpršijo.To storijo tako, da poslovni model start-up podjetja kombinirajo z poslovnimi modeli partnerjev.Za izvedbo ključnih aktivnosti, ki jih je potrebno natančno določiti, lahko sodelujejo s partnerji, ki za ta del ključnih aktivnosti nosijo tveganja. Številni freemium (Google storitve, Flickr, YouTube, Facebook, Twitter, Zoho, Intrix itd) poslovni modeli omogočajo, da start up podjetja brezplačno uporabijo produktivna orodja za določene aktivnosti novoustanovljenega podjetja. Med temi orodji najdemo: komunikacijske programe (Skype, Google Talk…), programe socialnih medijev (Facebook, Twitter, YouTube…), ki pogosto omogočajo distribucijske kanale do želene strukture kupcev.  Ob enem nam ta orodja omogočajo, da vodimo poprodajne aktivnosti s kupci. Tudi administrativne aktivnosti lahko delamo s pomočjo  npr. OpenOffice programa ali storitev iz oblaka s pomočjo Wiki orodij, Intrix project, Intrix CRM, Google Dokumenti, Google koledarja, Yahoo koledarja in številnimi drugimi. Za izvedbo temeljnih aktivnosti ustvarjanja vrednostne ponudbe pa lahko tveganja razpršimo tako, da poskušamo večino aktivnosti prepustiti partnerjem, ki so za te lahko nagrajeni variabilno v povezavi z količino narejenega. Partnerji pa so lahko nagrajeni tudi glede na uspešnost delovanja nove ideje v start-up podjetju. Nagrajeni so lahko z lastniškim deležem. V kolikor zadeva uspe je nagrada veliko višja od nagrade za količino narejenega, saj se mora upoštevati kriterij tveganja.  Menim pa tudi, da je interes partnerjev zato, da start-up uspe zelo visok.

Dobro pripravljen poslovni model novoustanovljenega podjetja lahko prične delovati  z minimalnimi sredstvi in ima minimalnimi fiksnimi stroški poslovanja. Kombiniranje takšnega poslovnega modela z modeli partnerjev omogoča nizko tveganje in veliko možnost uspeha , saj imajo partnerji interes v koristih, ki jim jih prinaša novoustanovljeno podjetje.

Enhanced by Zemanta

Pred časom sem v nekem podjetju v domačem kraju odkril, da so prekopirali moje delo, ne da bi spremenili slog pisave in temeljne slike tokov, ki sem jih oblikoval. Neljubi dogodek me je zelo vznemiril. Misel na to, da so kradli moje avtorsko delo, me je venomer pahnilo v stres. Zaradi povezav, ki jih imam nisem pravno ukrepal. Po dobrem letu, sem se odločil, da mora biti stresa zaradi tega dogodka konec. Zadevo sem premislil iz drugega zornega kota. Če so mi ukradli moje delo pomeni, da sem naredil dobro stvar. Če dobro stvar delim z ostalimi, lahko na ta račun dobim delo, ker bodo drugi vedeli za mene. Tako sem postal pristaš Creative Commons. Kratek uvod v Creative Commons, si lahko ogledate v nadaljevanju.

euroV mojem predhodnem zapisu o prihodnosti denarja, ki nas vodi na stran Alana Smitha, dodajam moje razmišljanje. Medtem, ko Alan konkretno piše o inovaciji denarja v obliko, ki je vezana na vrednote, sam razmišljam o moji preteklosti. Moja prva služba, kjer sem 8 ur delal v pisarni, je bila v Trgovskem podjetju (TP) Planika. Danes je to podjetje sestavni del Mercatorja. Ker je bilo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja slaba likvidnostna situacija, so se izdajali boni. Del plače (20%) je bil v bonih. S temi boni si lahko kupoval le v TP Planika. S tem si je podjetje ustvarjalo dodaten promet, ki je bil plačan z našim delom. Mi smo delo zamenjali za kruh, klobase in podobno. Ker so nekateri od 8 ur delali le 1 uro so dobili zelo visoko plačilo za svoje delo. Tisti, ki so delali 8 ur, so dobili osem krat manjše plačilo. Razvoj informatike nam danes omogoča izdajo bonov na globalni ravni. Kompenzacija dela za blago in storitve se dogaja. Brezgotovinsko poslovanje je realnost. Poslovanja z gotovino in kovanci je vse manj. Zraven kreditnih kartic poznamo tudi plačevanja s pomočjo mobilnega telefona ( npr. Moneta – Mobitel) in internetnega bančništva, ki je prisotno pri nas že desetletje. V prihodnosti bo prinesla tehnološka ekspanzija velike koristi za udeležence plačilnih storitev. Delež plačil s pomočjo mobilnih telefonov se bo povečeval. Banke v bližnji prihodnosti ne bodo izginile, ampak bodo zelo spremenile svoje poslovne modele. Če bodo gotovina in kovanci izginili, lahko pričakujemo zasebne valute in globalne kompenzacijske sheme. Digitaliziran denar bo vrednotil stvari, čas, izdelke, proizvode in storitve, ki jih bomo opravljali. Veliko težo bosta dobila kreativnost in inovativnost. Pričakujem tudi, da bo denar prihodnosti meril resnično produktivnost na osnovi realnega ustvarjenega produkta in da bodo špekulacije brez podlage onemogočene. Produkt pa bo temeljil na znanju, kreativnosti in inovativnosti ljudi.

Foto by marfis75.

Ste mikro, malo ali srednje podjetje. S svojim osebjem ne morete narediti vsega, kar želite. Kako se lotiti problema? Najemite svojega svetovalca. Pa sem vam zdi predrag. Od 10.6.2008 lahko izkoristite Program vavčerskega svetovanja, ki vam omogoča subvencionirano svetovanje in subvencionirano usposabljanje v mikro in malih podjetjih. Takšno svetovanje in usposabljanje vam nudi tudi podjetje YAK YAK.

http://www.mindmeister.com/maps/show_public/7827960