Posts Tagged ‘fleksibilnost’

Tehno CakePo dveh letih delovanja skupine Tehno potica sem izgubil veliko začetnega navdušenja. Skupina je imela več kot 60 članov na Facebooku,  ko sem mislil, da bom razpustil skupino, saj sem vložil preveč svojega dela. Pričakovani rezultati pa niso bili temu primerni.

Kot velik pristaš Steve Blanc-ovega gibanja, sem se odzval na njegov poziv za spremembo podjetniške kulture v vsakem mestu na svetu. Ta poziv me je navdihnil z mislijo, da bi poskušali spremeniti stvari tu, kjer živim. “Razprava o Business Model Generation v vsak lokal” kot je dejal Jure Čuhalov, je nekaj, kar jaz močno podpiram. To pobudo sem se posredoval na srečanju z županom Slovenske Bistrice ob koncu leta 2012. Razložil sem mu svoje ideje in poslovni model Tehno potice. Njegova podpora me je spodbudila, da sem se odločil za preobrazbo naše skupine Tehno potica v podjetniški ekosistem.

V novern ekosistemu bomo delili prostor s študentskim klubom Slovenska Bistrica, kjer bo prost dostop do internetne povezave Wi-Fi, prostor za sestanke, druženje, predstavitve in seed campe. Vsak, ki želi pomagati na podočjih tehnologij/posla  naj se pridruži klubu, kjer bo zelo dobrodošel. Prepričani smo, da bomo lahko spremenili našo prihodnost s kolaboracijo in sodelovanjem v tem novem sodelovalnem prostoru. Želimo ustvariti prostor, kjer se lahko razvijejo vrednostne ponudbe, oblikujejo poslovni modeli in  prototipi za edinstvene ideje, kjer pomagamo drug drugemu, da bi našli vlagatelje, ter smo z medsebojnim sodelovanjem in podporo uspešni.

Enhanced by Zemanta

Pred dobrim tednom dni sem bil v podjetju za katerega delam. Eden od vodilnih, mi je potožil, da od svojih poslovnih bank ne more več dobiti niti garancij,kaj šele kredita. Po kuluarjih se govori, da določenim panogam banke ne bodo posojale denarja do začetka počitnic, verjetno pa do konca leta. Zaskrbljujoče je, da banke ne opravljajo več svoje temeljne funkcije, posojajo denar, ki smo jim ga zaupali komitenti. Številne slabe naložbe so bančnike prisilile v kreiranje večjih rezerv. Zato sem se vprašal, kje je vzrok, da je padel poslovni model bank.

Bank

Bank (Photo credit: 401K 2012)

Kljub temu, da so v preteklosti ponudili ustrezno vrednost svojim strankam, so odgovorni poslovne modele izjemno slabo izvajali in vodili. Po danes dostopnih informacijah v nekaterih bankah sploh niso celovito ocenjevali tveganja portfelja svojih naložb. Denar se je posojal na osnovi nestrokovnih kriterijev in predvsem pohlepa posameznikov. To je omogočal tudi neustrezen nadzor, ki je bil povezan s pohlepom. Ko se je tok ključnega vira poceni denarja usahnil, je naplavil naložbe, ki niso imele podlage v premišljenih poslovnih modelih, ki prinašajo dodano vrednost. Premoženje , ki je nastalo iz aktivnosti podjetij v katera so banke plasirale svoja prosta sredstva, se je izkazalo kot malo vredno in slabo likvidno. Vrednost so zmanjšali vplivi krize iz okolja.

Na osnovi viharjenja situacije lahko povzamemo, da sta za padec poslovnega modela slovenskih bank ključna dva dejavnika. Prvi je zelo slabo upravljanje v preteklosti, ki se je v času gospodarske rasti prikrivalo. Finančna kriza, ki je drugi dejavnik in ga prinaša globalno okolje, je zahtevala od vseh bank, da se hitro prilagodijo. Prvi dejavnik tega ni omogočil, saj odgovorni očitno niso imeli potrebnih veščin, znanja,scenarijev, želje in potrebe, da to storijo. Menim, da se lahko bančniki iz današnjega stanja veliko naučijo in v bodoče bolj upoštevajo človeški dejavnik pri vodenju tveganj . Odgovorni lahko pripravijo scenarije poslovnih modelov za različne vplive iz okolja in s tem vplivajo na uspešnost poslovanja.

Enhanced by Zemanta

Pred dvema dnevoma sem se peljal iz Ljubljane. Ustavil sem se na bencinskem servisu Lukovica, da opravim malo potrebo. Z neba so naletavale mrzle dežne kaplje. Pred vhodom v stranišče je na dežju sedel moški in me lepo pozdravil. Ko sem končal in si opral roke sem znova stopil skozi vrata, ker je deževalo sem bežno pogledal na majhno poličko, kjer je bil krožnik s s kovanci.  Moški, ki je sedel na stolu ob vhodu, se je prijazno poslovil. Mislim, da je bil čistilec tega stranišča, saj je imel na polici pod krožnikom za denar različna čistila.

Čistilec tega stranišča je verjetno plačan s strani Petrola, ki ima ta bencinski servis. Ustvaril si je dodaten denarni tok od zadovoljnih strank, ki opravljajo veliko in malo potrebo na čistem ter urejenem stranišču. Zato so mu pripravljeni dati  nekaj centov kot izraženo nadomestilo za zadovoljstvo. Nekateri za prijazen pozdrav.

Čistilec v Lukovici je za razliko od tistih v bencinskih servisih ob avtocesti preko severne Italije zelo prijazen in ničesar ne zahteva. Sposoben pa si je ustvariti nov vir denarja, ki je plod popolnoma preproste ideje. Plača tisti, ki mu je všeč urejeno stranišče. Kdor noče pač ne plača.

Enhanced by Zemanta

V založništvu smo priča izjemnim inovacijam, ki segajo v srednji vek.  Johann Gutenberg je pričel z ulivanjem posameznih črk, ki so jih zlagali v tekste. Njemu lahko pripišemo tudi pripravo primernega črnila za tiskanje s kovinskimi črkami na papir.  Ti dve inovaciji sta botrovali korenitim spremembam na številnih področjih. Omogočili sta razmah tiskanja knjig v številnih jezikih. Vse to je vplivalo na razmah šolstva in širjenja idej s pomočjo knjig.

Danes smo priča modelom kokreacije knjig, “crowdsource” ustvarjanja učbenikov za učenje, e knjig, pa knjig na različnih napravah kot je Kindel, IPad in podobno. Na področju prodaje knjig so se pojavile spletne knjigarne. Najbolj znana je Amazon.

Sodeloval sem pri ustvarjanju knjige Business Model Generation, kjer sem prispeval 24 evrov, zato da sem soustvarjal to poslovno uspešnico. Pri tem projektu nas je sodelovalo 462. Nihče od pobudnikov in ustvarjalcev projekta ni bil založnik.

Podobnega poslovnega modela so se lotili trije pisatelji: Dan Kieran, Justin Pollard in John Mitchinson. Ustvarili so platformo za pisatelje in bralce. V tem poslovnem modelu se pojavljajo avtorji knjižnih del, ki predstavijo idejo in če jo podpira dovolj bralcev, se ideja spremeni v knjižno delo. Ustanovitelji UNBOUND financirajo platformo in so založnik, ki izvaja procese založništva. Dobiček od knjige se deli 50/50 z avtorjem. V tradicionalnem založniškem poslovnem modelu avtor dobi bistveno nižje honorarje. Trgovci na drobno pričakujejo več kot 60% popuste, plus prispevek za stroške predstavljanja knjige  in trženja. To je razlog, da knjige v manjših nakladah niso ekonomsko zanimive. Prav te knjige pa predstavljajo najbolj inovativne zamisli in izzive.

UNBOUND nudi pregledno in enostavno podporo, omogoči bralcu, da pomaga pri objavi izjemne ideje oz. zanj zanimive knjige. V zameno dobi vpogled v proces pisanja in objavljeno svoje ime kot pokrovitelj v tej in v vsaki naslednji izdaji.

V poslovnem modelu je bralec ciljna stranka, ki pa postane tudi partner pri financiranju,  pisanju in izdaji knjižnega dela. Platforma omogoča kombiniranje poslovnega modela UNBOUND z osebnimi poslovnimi modeli pisateljev in poslovnimi modeli bralcev.

Enhanced by Zemanta

Pred časom sem pisal o posojanju avtomobilov za potrebe prevozov (glej: Bi delil svoj avto z drugim). Ob razmišljanju o tem, da potrebujem avtomobil le 10 ur na teden, sem ugotovil, da je to moje premoženje zelo drago. Povzroča mi predvsem stroške. Za hitro potovanje od kraja do kraja pa potrebujemo prevoz. Če ne gremo na izlet z družino, potujem predvsem sam v avtomobilu. S tem, ko ponudim prevoz drugim, jih najdem in peljem, lahko delim visoke stroške avtomobila ter potovanja.

V preteklosti sem lahko po naključju našel potencialne potnike. Danes je to mogoče urediti na spletu ali preko mobilne aplikacije. Skupina mladih strokovnjakov je naredila zanimiv poslovni model, ki je usmerjen preko pridobivanja dobička, k osebnim koristim vseh, ki ponujajo prevoz in tistih, ki ga potrebujejo. Platformo s takšno storitvijo najdete na spletnem naslovu prevoz.org, kjer so tudi navodila za dostop do aplikacije za Android in Nokia telefone.

Cena avtobusnega prevoza med Slovensko Bistrico in Ljubljano je 10,70 evra. Potovanje traja približno 2 uri in pol.  Danes se lahko peljete na isti relaciji s pomočjo aplikacije za 5 evrov. Potovanje pa ne traja več kot 1 uro in pol. S tem prihranite 5 evrov in uro časa. Omenjena aplikacija je tudi okoljsko koristna, saj pripomore k večji zasedenosti avtomobilov. Potnikom prispejo v želen kraj hitreje kot z rednimi linijami na vlaku ali avtobusu.

htc

Enhanced by Zemanta

V soboto sem imel delavnici o tematiki socialnih orodij. V eni od delavnic so študentje izpostavili problem inštruiranja. Takšno pomoč učencem ponuja eden od študentskih klubov. Ker smo imeli premalo časa, smo lahko le analizirali problem, resnih rešitev pa nismo našli.

S spremljanjem tematike inovativnih poslovnih modelov na spletu, sem srečal zanimivo alternativo inštruiranja matematike, ki se vse bolj uveljavlja v Angliji in je namenjeno generaciji od 7 do 16 leta.  Potrebni mentorji so zunanji (outsource) iz Indije. Eden na enega online inštuirenje je ena od možnih rešitev, ki jo omogoča podjetje BrightSpark.

Mogoče je to osnova za novo rešitev, ki se bo pojavila pri nas v bližnji prihodnosti.

Pred nekaj meseci sem v centru Maribora prekoračil  2 urni čas za parkiranje zaradi zamude stranke, s katero sem imel dogovorjen sestanek na sedežu njihovega podjetja. Za deset minut sem »fasal« 40 evrov kazni. Če ne bi plačal nič, bi me stalo le 40 evrov. Tako pa sem plačal še 2 uri parkiranja in kazen. Ker s tako storitvijo parkiranja nisem bil zadovoljen, sem se odločil, da me v tem centru ne bodo več videli. Taka odločitev ni dobra niti za mesto Maribor, niti zame, saj si s tem omejujem svobodo gibanja.

Pred dnevi sem naletel na zanimiv projekt, ki ga pripravljajo v San Francisku. SFpark  rešuje problem, ki ga imamo s parkiranjem v velikih mestih. Omogoča nam, da hitro najdemo parkirišče, lažje plačamo in se izognemo nerazumnim kaznim. Posredno pa vpliva na manjše onesnaževanje, saj ne krožimo po parkiriščih z namenom iskanja prostega mesta.

Urejevalci parkirišč v slovenskih mestih bi se lahko zgledovali ureditvi tega problema v San Francisku in bi poskusili posnemati projekt SFpark, ki je zasnovan uporabnikom prijazno.

Enhanced by Zemanta

V petek je podjetje Google Ventures (eno od podjetij Google Inc.) , ki se ukvarja z naložbami tveganega kapitala, pričelo s programom priporočil za inovativne in ustvarjalne ideje start up podjetij, ki jih napišejo zaposleni v Googlu. Za vsako priporočilo start up podjetju v katerega vloži podjetje Google Ventures svoj tvegan kapital, nagradijo zaposlenega, ki ga je napisal  s 10.000 $ nagrade.

S programom priporočil Google Ventures kombinira osebne poslovne modele zaposlenih v Googlu, s svojim poslovnim modelom iskanja naložbenih priložnosti v start up podjetja z dobrimi idejami, inovativnimi proizvodi ali storitvami, ki jim ponavadi manjkajo viri za razcvet in razvoj ideje v optimalen poslovni model. S spodbujanjem priporočanja ustvarjajo množični vir (crowdsource), ki jim bo pripeljal množico priložnosti za vlaganja, med katerimi bodo izbrali najobetavnejše.

Opisan program bi lahko pomenil dobro priložnost za kakšno slovensko podjetje, ki si bi uspelo pridobiti priporočilo od kakšnega zaposlenega v Googlu. Težko je pričakovati, da bi kakšno slovensko podjetje posnemalo Google Ventures, saj takšnih podjetij v Sloveniji skoraj ni.

stuck in the crowd

Flickr CC By springm / Markus Spring
Enhanced by Zemanta

Rent

Ko sem pred dvema letoma prebiral o eksperimentalnem poslovnem modelu Daimler Benz car2go.com, sem pričel razmišljati o svojem avtomobilu. Koliko časa na dan/teden/leto ga uporabljam? V povprečju ga uporabljam 10 ur na teden. V povezavi s stroški sem ugotovil, da je to zelo velik strošek. Avto je velik strošek za posamezno družino. Takrat v car2go nisem videl alternative, saj je deloval le na dveh lokacijah v Nemčiji.

V ZDA so oblikovali poslovni model najemanje avtomobilov s karticami Zipcar, ki omogoča najem za uro ali dlje. Zipcar.com deluje v 50 ameriških mestih in Londonu. Da so prišli do števila 1000 avtomobilov, ki so namenjeni najemu s sistemom Zipcar, so potrebovali 6 let. Njihov model temelji na naročnini in delovanju z Zipcar karticami.

Medtem so v Angliji pričeli s poslovnim modelom Whipcar.com, ponuja platformo za najemojemalce in najemodajalce. Prvi so, ki omogočajo, da sosed najema od soseda. Whipcar platforma je temelji na kombiniranju poslovnih modelov podjetij in posameznikov. To je pripomoglo, da so v pičlih 6 mesecih so prišli do števila 1000 avtomobilov za najem. Whipcar rešuje problem tistim, ki potrebujejo prevoz in tistim, ki jim avto stoji v garaži ter povzroča velike stroške.

V prihodnjih letih lahko pričakujemo razmah delovanja podjetij, ki že obstajajo in novo nastajujočih z omenjenimi poslovnimi modeli. Kombiniranje poslovnih modelov posameznikov in podjetij omogoča, da se bo s številom uporabnikov teh vrst storitev bliskovito in nesluteno večalo. Želim si videti, kako bodo na to odgovorili proizvajalci avtomobilov, rent-a-car podjetja in uporabniki. Kdaj bomo te vrste storitev prvič uporabili v Sloveniji?

Enhanced by Zemanta

V strokovni reviji Harvard Business Review je bil pred kratkim objavljen zanimiv članek Henrya Chesbrougha z naslovom The Next Big Think in Managing Innovations (Naslednja velika stvar in vodenje inovacij), govori o razvoju vodenja inovacij v preteklosti in o bodočih trendih na tem področju. Trendi kažejo, da se povečuje delež storitvenih dejavnosti v strukturi bruto proizvoda razvitih držav. Inovativni poslovni modeli dobivajo prednost pred tehnološkimi inovacijami proizvodov. Praksa potrjuje dejstvo, da še tako inovativni izdelki brez dobrega poslovnega modela ne morejo zaživeti. Ta ugotovitev velja tudi za inovacije v storitve.

Glede na to, da smo v Sloveniji del globalnega gospodarstva, tudi v našem gospodarstvu  vplivajo globalni gonilniki  na potrebo po inovacijah v poslovne modele (Zakaj zgraditi boljši poslovni model?). Kjerkoli se kažejo znaki zastarelosti poslovnega modela, ki se izražajo v zavračanju npr. izdelka, v sprejemljivosti drugih alternativ za odjemalca in v finančni uspešnosti, ki peša, je potrebno pričeti s procesom preoblikovanja poslovnega modela.

Globalna finančna kriza je pljusknila na sončno stran Alp. Slabosti dogovornega kapitalizma, ki ima korenine v dogovornem samoupravnem socializmu, so naplavljene. Uspešnost na račun asimetričnih informacij, ki so jih določeni krogi dobivali v dogovornem sistemu do sedaj, so verjetno preteklost.

Menim, da je prišel čas, ko bo potrebno v podjetjih graditi na inoviranju proizvodov v povezavi s storitvami, storitev in poslovnih modelov, ki so zelo povezani. Samo kombiniranje poslovnih modelov nam lahko takoj postreže s številnimi novimi storitvami. Novi pristopi, ki se vsak dan pojavljajo na internetu, pa nam omogočajo sodelovanje, kolaboracijo in kooperacijo neskončnih razsežnosti. S pomočjo teh pristopov lahko slovenska podjetja ustvarijo hiter preboj, za katerega pa menim, da niso najbolje pripravljena. Zato pa je potrebno obvladovati umetnost in mojsterstvo inoviranja poslovnih modelov ter storitev. Ekonomija trošenja se bo morala umakniti ekonomiji ustvarjanja. Resnični kreativni ustvarjalci bodo morali dobiti zelo pomembno mesto v naši družbi.ki

 

 

Enhanced by Zemanta