Posts Tagged ‘komuniciranje’

Pred dnevi je bila objavljena pomembna novica v FastCompany, da je pričelo podjetje Ford uporabljati storitve Google Maps v novih modelih svojih avtomobilov, ki imajo vgrajen sistem Sync.
Vozniki avtomobilov imajo preko sistema Sync omogočeno navigacijo, ki uporablja zemljevide Google Maps, ki si v ZDA online sinhronizirani s stanjem prometa na cesti. Tako se lahko vozniki glede na prometne konice pripeljejo do svojega doma po različnih poteh. Te pa se ustvarjajo glede na promet, ki je na cesti. Ford je prvi omogočil to storitev brezplačno.
Z analizo poslovnih modelov sem spoznal zanimivo vrednostno mrežo, ki je nastala iz kombiniranja omenjenih poslovnih modelov Forda in Gooogla. Menim, da se je podjetje Ford odločilo za uvedbo novosti z namenom, da svojo vrednostno ponudbo povprečnih avtomobilov naredi edinstveno in zelo prepoznaveno. Ford si s povezovanjem z Googlom odpira vrata do ogromno strank, ki uporablja storitve Google po vsem svetu. Pomembno korist za podjetje lahko predstavljajo tudi Googlovi distribucijski kanali, ki vrednostno ponudbo pripeljejo do ciljne skupine kupcev. Dobro pa lahko podjetje Ford izkoristi tudi različne načine odnosov s kupci, ki jih omogočajo Googlova orodja.
V prihodnosti lahko pričakujemo številna kombiniranja poslovnih modelov , ki bodo privedla do uporabnikom prijaznih storitev in rešitev v avtomobilski industriji. Kaj menite vi?
BMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Enhanced by Zemanta
Advertisements

Pred nekaj desetletji sem prvič obiskal Italijo. Po zaključku dopusta v Prematuri pri Puli, smo se naša družina odpeljali s Z 750 – fičkom po nakupih v Trst. Moj cilj je bil nakup kavbojk Rifle na Ponte Rossi v Trstu. Zelo me je prevzelo nakupovanje, kjer sem se moral pogajati o ceni. Kupil sem si dvojne jeans hlače, saj jih več nismo smeli peljati čez mejo. Zadovoljstvo ob nakupu se je na meji se je kmalu pokvarilo z občutkom grenkobe. Po čakanju v dolgi vrsti so nam odprli vse kovčke in pregledali vso prtljago.
Pred nekaj dnevi pa smo bili namenjeni z družino plezat v Črni kal. Ker je bilo vreme čudovito in na cesti ni bilo veliko prometa, smo se med potjo premislili in se odločili, da odidemo v Benetke. Mejo med Slovenijo in Italijo smo prečili v Sežani po avtocesti. Za trenutek sem se spomnil kolon, zdaj pa nam ni bilo treba niti poiskati dokumentov. Po dobri uri vožnje smo prišli do Benetk. Ker nismo imeli s seboj avtomobilske karte, smo rabili do centra Benetk še slabe pol ure.
Potem pa smo parkirali v garažni hiši. Ko smo pot nadaljevali peš proti trgu Sv. Marka, me je prevzelo isto vznemirjenje, ki sem ga doživel ob prvem obisku Trsta. Hodili smo po labirintu ulic, mostov in kanalov. Povsod na poti pa pisana ponudba, ki je viharila mojo domišljijo. Beneške maske Made in China so me asociirale na Marka pola in ekspedicije, ki so tovorile pisano robo iz daljnega vzhoda. Pisane množice v katerih smo se gibali, so sestavljali predstavniki različnih ras in barve kože. Slišati je bilo številne jezike, ki so jih govorili ljudje ob poti. Povsod so nekaj prodajali in ponujali. Pisana množica ljudi se je gibala skozi omamne vonje po baziliki, ki so se širili iz številnih restavracij na poti. Gondoljerji so ponujali vožnjo s svojimi čolni po kalnih kanalih mesta.
Končno smo prispeli na trg Sv. Marka. Trg, kjer se srečuje daljna preteklost s sedanjostjo in že od nekdaj imelo v sebi vgrajeno futuristično prihodnost. Na trenutke se mi je zazdelo, da sem na odštekani Dalijevi sliki.
Hoja brez zemljevida je bila avantura. Trgovci so tu podobni tistim na Ponte Rosi. Znanje, ki se prenaša stoletja na teh ulicah, se zrcali v tisočih odtenkih. Prepletajo se najrazličnejši poslovni modeli, ki so jih preizkušali in izpopolnjevali stoletja. Prepletajo še številne oblike, čudoviti designi, barve, zvoki v vrednostne ponudbe, ki so primerne za vsakogar. Prepletenost ras, veroizpovedi, jezikov in prepričanj to le še multiplicira. Menim, da ni človeka, ki ga Benetke ne bi prevzele.
Domov sem odšel poln energije in vtisov. Čeprav so cene večine izdelkov in storitev vsaj enkrat višje kot pri nas, niti za trenutek nisem pomislil, da je tisto, kar smo dobili, predrago. Beneški trgovci so poskrbeli, da sem zadovoljen jaz in oni.
Venice-Benetke136

Pred tremi leti sem pričel propagirati VOIP program Skype za telefoniranje preko interneta, ker sta se mi zdela program in ideja čudovita. Do danes nisem plačal niti centa za ure video klicev in klicev, ki sem jih opravil preko interneta z uporabo Skype. Ko sem pričel uporabljati program Skype, mi ni bilo jasno, kako ta poslovni model lahko obstaja, glede nato, da ne plačujem nič za uporabo. Zato sem se leta 2007 pričel ukvarjati s poslovnimi modeli.
Moj status samostojnega svetovalca mi omogoča vpogled v številne poslovne modele podjetij za katera delam. S skeniranjem poslovnih modelov podjetij, s katerimi sodelujem in podjetij, ki so jim konkurenca ali partnerji, sem si ustvaril bazo številnih primerov, ki mi služijo kot osnova za diagnosticiranje podjetij in oblikovanje inovativnih poslovnih modelov.


V četrtek, 1.10.2009, sem izvedel prvo delavnico oblikovanja poslovnih modelov v prostorih Razvojno informacijskega centra (RIC) Slovenska Bistrica. V uvodni delavnice je bila predstavljena ontologija poslovnih modelov, ki je služila kot skupen jezik za nadaljevanje delavnice. Sledila je predstavitev različnih vrst poslovnih modelov in primerjava s poslovnimi modeli, ki jih imajo podjetja v podobnih panogah (Skype-Telekom, Ryanair-Adria Airways, Ikea-slovensko lesno podjetje, Montura-Mura, oglaševanje v Sloveniji -Adword…). Nato so udeleženci izdelali poslovne modele, ki jih trenutno imajo v svojih organizacijah. V zadnjem delu delavnice smo obravnavali tematiko oblikovanja poslovnih modelov v kontekst izgradnje strategij in pridobivanja tržne prednosti pred konkurenco. Delavnica je bila zaključena s sproščeno diskusijo in se je zavlekla v veseli četrtkov večer pri Sabini.

Udeleženci delavnice so pokazali veliko mero kolaborativnosti in izjemno kreativnost. Menim, da to pomeni nov začetek neke mreže, ki se bo najprej širila po deželi Štajerski, nato pa širše.

euroV mojem predhodnem zapisu o prihodnosti denarja, ki nas vodi na stran Alana Smitha, dodajam moje razmišljanje. Medtem, ko Alan konkretno piše o inovaciji denarja v obliko, ki je vezana na vrednote, sam razmišljam o moji preteklosti. Moja prva služba, kjer sem 8 ur delal v pisarni, je bila v Trgovskem podjetju (TP) Planika. Danes je to podjetje sestavni del Mercatorja. Ker je bilo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja slaba likvidnostna situacija, so se izdajali boni. Del plače (20%) je bil v bonih. S temi boni si lahko kupoval le v TP Planika. S tem si je podjetje ustvarjalo dodaten promet, ki je bil plačan z našim delom. Mi smo delo zamenjali za kruh, klobase in podobno. Ker so nekateri od 8 ur delali le 1 uro so dobili zelo visoko plačilo za svoje delo. Tisti, ki so delali 8 ur, so dobili osem krat manjše plačilo. Razvoj informatike nam danes omogoča izdajo bonov na globalni ravni. Kompenzacija dela za blago in storitve se dogaja. Brezgotovinsko poslovanje je realnost. Poslovanja z gotovino in kovanci je vse manj. Zraven kreditnih kartic poznamo tudi plačevanja s pomočjo mobilnega telefona ( npr. Moneta – Mobitel) in internetnega bančništva, ki je prisotno pri nas že desetletje. V prihodnosti bo prinesla tehnološka ekspanzija velike koristi za udeležence plačilnih storitev. Delež plačil s pomočjo mobilnih telefonov se bo povečeval. Banke v bližnji prihodnosti ne bodo izginile, ampak bodo zelo spremenile svoje poslovne modele. Če bodo gotovina in kovanci izginili, lahko pričakujemo zasebne valute in globalne kompenzacijske sheme. Digitaliziran denar bo vrednotil stvari, čas, izdelke, proizvode in storitve, ki jih bomo opravljali. Veliko težo bosta dobila kreativnost in inovativnost. Pričakujem tudi, da bo denar prihodnosti meril resnično produktivnost na osnovi realnega ustvarjenega produkta in da bodo špekulacije brez podlage onemogočene. Produkt pa bo temeljil na znanju, kreativnosti in inovativnosti ljudi.

Foto by marfis75.

Tim O’Reilly v video zapisu opisuje njegove izkušnje o odprtih izdajah -Open Publishing. Opisuje zakaj je to dobro in kako pripraviti določeno izdaju za uporabo. Ta video je bil posnet 2009 na konferenci o O’Reilly Tools of Change v New Yorku.

Vodpod videos no longer available.

Koga zanima, kaj delaš? Kako izve? Poskusite http://twitter.com/.

wifi_ric_logo.jpg

Množično sodelovanje lahko zagotovimo, če imamo možnost komuniciranja. Komuniciranje je lahko omejeno:

  • zaradi neprimerne infrastrukture,
  • visoke cene storitev, ki zagotavljajo komuniciranje ali
  • neznanja ljudi med katerimi komuniciranje poteka.

 

Zato smo na področju zainteresirani posamezniki pričeli s projektom 100 malih za eno SAMO in VELIKO 😉 v Slovenski Bistrici. Trenutno smo štirje. Do 8.12.2007 bo z Alex pripravil zasnovo tehnično lokacijskega dela in jaz poslovni model. Andrej je že pripravil logo. Tomaž pa bo poskrbel, da prične čimprej delovati njegova točka RIC v središču mesta. Spontano je bil projekt predstavljen na spletnem predavanju 28.11.2007 MNOŽIČNO SODELOVANJE IN BREZPLAČNO TELEFONIRANJE – SKYPE. Po 8.12. 2007 bomo pričeli s seznanjanjem vseh zainteresiranih, ki se nam bodo želeli priključiti. V okviru teh aktivnosti bomo organizirali seminar in nato okroglo mizo v živo ter ob enem preko interneta.

V petek zvečer mi je Alex že poslal fotografije mesta z točkami, kjer je možno pokriti ključne dve najprometnejši ulici v Slovenski Bistrici. Ko sva jih skupaj pregledovala, sva jih gledala iz dveh vidikov in že se je porodilo precej novih idej. Kaj bo šele, ko bomo 4? Pa, ko nas bo 100 in ko nas bo 1K, 1M…