Posts Tagged ‘skype’

BMC

Business Model Canvas, Osterwalder, Pigneur & al. 2010, CC BY-SA 3.0.

Novoustanovljena podjetja ponavadi ne razpolagajo z večjim ustanovnim kapitalom, kar pomeni večje tveganje, zato je smiselno, da ustanovitelji pristopijo k poslovanju z vitkim poslovnim modelom. Tako lahko tveganja primerno razpršijo.To storijo tako, da poslovni model start-up podjetja kombinirajo z poslovnimi modeli partnerjev.Za izvedbo ključnih aktivnosti, ki jih je potrebno natančno določiti, lahko sodelujejo s partnerji, ki za ta del ključnih aktivnosti nosijo tveganja. Številni freemium (Google storitve, Flickr, YouTube, Facebook, Twitter, Zoho, Intrix itd) poslovni modeli omogočajo, da start up podjetja brezplačno uporabijo produktivna orodja za določene aktivnosti novoustanovljenega podjetja. Med temi orodji najdemo: komunikacijske programe (Skype, Google Talk…), programe socialnih medijev (Facebook, Twitter, YouTube…), ki pogosto omogočajo distribucijske kanale do želene strukture kupcev.  Ob enem nam ta orodja omogočajo, da vodimo poprodajne aktivnosti s kupci. Tudi administrativne aktivnosti lahko delamo s pomočjo  npr. OpenOffice programa ali storitev iz oblaka s pomočjo Wiki orodij, Intrix project, Intrix CRM, Google Dokumenti, Google koledarja, Yahoo koledarja in številnimi drugimi. Za izvedbo temeljnih aktivnosti ustvarjanja vrednostne ponudbe pa lahko tveganja razpršimo tako, da poskušamo večino aktivnosti prepustiti partnerjem, ki so za te lahko nagrajeni variabilno v povezavi z količino narejenega. Partnerji pa so lahko nagrajeni tudi glede na uspešnost delovanja nove ideje v start-up podjetju. Nagrajeni so lahko z lastniškim deležem. V kolikor zadeva uspe je nagrada veliko višja od nagrade za količino narejenega, saj se mora upoštevati kriterij tveganja.  Menim pa tudi, da je interes partnerjev zato, da start-up uspe zelo visok.

Dobro pripravljen poslovni model novoustanovljenega podjetja lahko prične delovati  z minimalnimi sredstvi in ima minimalnimi fiksnimi stroški poslovanja. Kombiniranje takšnega poslovnega modela z modeli partnerjev omogoča nizko tveganje in veliko možnost uspeha , saj imajo partnerji interes v koristih, ki jim jih prinaša novoustanovljeno podjetje.

Enhanced by Zemanta

V preteklem letu sem naletel na zanimiv članek Can you change everything? , ki je objavljen na blogu Setha Godina. Ta zamah kril iz zahodne obale ZDA je zvalovil do mene in povzročil, da sem se pričel učiti angleščino preko Skype-a z učiteljem Johnom Slatteryem in začel s številnimi spremembami v mojem vsakdanjem življenju. Pričel sem delati tisto, kar rad počnem in intenzivno sem se pričel povezovati z osebami, ki imajo podobni nazor kot jaz. Nenadoma je moje življenje postalo polno nepozabnih doživetij in novih izkušenj. Najbolj pa me je navdušila globalna skupnost, ki proizvaja globalno kolektivno znanje. Postal sem del velikih omrežj povezav, kotaktov, pretokov znanja in izkušenj. Udeležil sem se nepozabnega Business Model Knowledge Fair v Amsterdamu. Sodeloval sem v Business Model Hub pri soustvarjanju knjige Business Model GenerationKV2010. Na temo poslovnih modelov in socialnih medijev sem organiziral ter vodil nekaj predavanj in delavnico. Odziv je bil zelo ohrabrujoč. Nisem si zapisal nobenih velikih ciljev. V leto katerega prag smo prestopili, si tudi ne nameravam zapisovati ciljev. Mislim, da sem na pravi poti, zato se bom prepustil valovom, ki se širijo iz globalnega oceana znanja. Izkušnja, ki jo pri tem doživljam, je podobna vznemirjenju pri tem, ko sem se prvič srečal z monsumskim Katmandujem avgusta 1984. Misterioznost poslovnih modelov, povezanost kombiniranja poslovnih modelov in vrednostne mreže so teme, ki jih proučujem na primerih in bodo zaznamovale moje leto 2010.

Pred tremi leti sem pričel propagirati VOIP program Skype za telefoniranje preko interneta, ker sta se mi zdela program in ideja čudovita. Do danes nisem plačal niti centa za ure video klicev in klicev, ki sem jih opravil preko interneta z uporabo Skype. Ko sem pričel uporabljati program Skype, mi ni bilo jasno, kako ta poslovni model lahko obstaja, glede nato, da ne plačujem nič za uporabo. Zato sem se leta 2007 pričel ukvarjati s poslovnimi modeli.
Moj status samostojnega svetovalca mi omogoča vpogled v številne poslovne modele podjetij za katera delam. S skeniranjem poslovnih modelov podjetij, s katerimi sodelujem in podjetij, ki so jim konkurenca ali partnerji, sem si ustvaril bazo številnih primerov, ki mi služijo kot osnova za diagnosticiranje podjetij in oblikovanje inovativnih poslovnih modelov.


V četrtek, 1.10.2009, sem izvedel prvo delavnico oblikovanja poslovnih modelov v prostorih Razvojno informacijskega centra (RIC) Slovenska Bistrica. V uvodni delavnice je bila predstavljena ontologija poslovnih modelov, ki je služila kot skupen jezik za nadaljevanje delavnice. Sledila je predstavitev različnih vrst poslovnih modelov in primerjava s poslovnimi modeli, ki jih imajo podjetja v podobnih panogah (Skype-Telekom, Ryanair-Adria Airways, Ikea-slovensko lesno podjetje, Montura-Mura, oglaševanje v Sloveniji -Adword…). Nato so udeleženci izdelali poslovne modele, ki jih trenutno imajo v svojih organizacijah. V zadnjem delu delavnice smo obravnavali tematiko oblikovanja poslovnih modelov v kontekst izgradnje strategij in pridobivanja tržne prednosti pred konkurenco. Delavnica je bila zaključena s sproščeno diskusijo in se je zavlekla v veseli četrtkov večer pri Sabini.

Udeleženci delavnice so pokazali veliko mero kolaborativnosti in izjemno kreativnost. Menim, da to pomeni nov začetek neke mreže, ki se bo najprej širila po deželi Štajerski, nato pa širše.

Skype internetno podjetje za telefoniranje zraste za 380000 novih uporabnikov dnevno. Freemium poslovni model tega podjetja omogoča nesluteno rast. Ta trenutek je registriranih 405 mio uporabniških računov. Nova podoba Skype je na razpolago Skype 4.0.


Freemium sestavljata besedi “brezplačno” in “premija”. S to besedo opisujemo poslovni model, kjer vam ponujamo brezplačne storitve in pristopno premijo za dodatne storitve. Brezplačna storitev je vaba za premijske storitve. Odjemalci ponavadi pričnejo uporabljati brezplačne storitve. Takšen poslovni model je zelo priljubljen v informatiki in posebej v povezavi z internetnim poslovanjem. Primer takšnega poslovnega modela je Skype. Ko sem leta 2002 prvič uporabil Skype te storitve nisem jemal resno. Bilo je zelo malo uporabnikov. Menil sem, da to ne bo delovalo dobro in sem aplikacijo odstranil z računalnika. Brezplačna storitev je telefoniranje med računalniki. S premijskimi storitvami kličete v stacionarna in mobilna omrežja, pošiljate glasovno pošto ter uporabljate druge storitve za določeno plačilo. Podjetja pritegnejo s skoraj brezplačnim kakovostnim proizvodom veliko skupino uporabnikov. Določen odstotek uporabnikov kupuje premijske proizvode in s tem poslovnim modelom lahko ustvarja večji dobiček, kot bi ga s tradicionalno distribucijo.

Zadnje leto in pol se posvečam masovnemu sodelovanju, mreženju in iz tega izhajajočim storitvam ter proizvodom. Ker se pri tem pojavlja veliko brezplačnih uslug, storitev in je vključeno veliko brezplačnega dela številnih zainteresiranih, sem se spraševal, kje pa je za tem zaslužek. Odgovor sem iskal v poslovnem modelu Skype. Brezplačno telefoniranje PC2PC in ostale brezplačne ter plačljive storitve podjetja. Podjetje je razvilo svoj inovativen poslovni model. Omogoča nam, da se vključi kdorkoli, ki meni, da bo imel koristi. Podobno je pristopil nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair. Gospodarskem združenje turističnih ponudnikov Rast, ki je skupaj z mariborskim letališčem podpisala pogodbo z Ryanairom, ni pripravljena plačati Ryanairu višjo ceno za lete na to letališče. “Glede na dobro zasedenost letal menimo, da bi bilo možno ceno letalskih vozovnic oblikovati donosnejše, kot je bilo to v primeru letalske povezave Maribor-Stansted s strani družbe Ryanair,” še pravijo ( glej: Finance ). Za nasmejat. V Rasti bi spremenili ceno letov. Verjetno bi jo Rast zvišala. Kaj pa sprememba poslovnega modela Gospodarskem združenje turističnih ponudnikov Rast? To je težje. Prihodke za višje zahteve Ryanair bi morali pokriti z novimi storitvami in produkti. Novi produkti bi se morali nanašati na potencial, ki ga predstavljajo potniki, ki letijo na tej progi. Če to ni mogoče, potem so koristi premajhne za Rast in Ryanair bo letel le iz bližnjega Gradca. Novi inovativni poslovni modeli zrastejo na potrebah po spremembi. Ste pripravljeni na spremembe? Ali želite spremembe?

Ryanair

Predavatelja Terri Whitesel in Les Squires

Bil sem zraven!

Udeležil sem se prvega seminarja v Sloveniji o Wikinomiji (Wikinomics), ki ga je organiziral Danilo Kozoderc podjetje VIZOR. Predavatelja Terri Whitesel in Les Squires sta nam predstavila konkretne možnosti in konkretna orodja, s katerimi lahko z množičnim sodelovanjem spremenimo sebe, naše podjetje in širšo družbo. Predavanja so bila zelo strnjena, zato sem vso pot do doma poskušal urediti svoje misli. Na veselem četrtku, ki je družabno srečanje bistriških alpinistov, je tekla beseda o tem predavanju. Nered pojmov in novih pogledov sem pričel urejati v svoj koncept, ko sem se zapeljal iz parkirišča EF v Ljubljani. Danes dan po predavanju sem v velikem odprtem kopu in iščem zlato. Mogoče bom našel zlato, mogoče pa nič. Sama misel na množično sodelovanje me vznemirja. Kakšne možnosti za kreiranje novih idej, izvedbe dobrih projektov v realnem življenju, lahko to pomeni. Mislim, da sem dobil zlato mrzlico. Prav gotovo bom našel tudi zlato ali pa nekaj veliko več vrednega.

Omenjen dogodek je povsem potisnil v ozadje moje predavanje na seminarju posvečenemu množičnemu sodelovanju in uporabi Skype VOIP telefonije za množično komuniciranje, ki sem ga imel v sredo 28.11.2007. Zdi se mi, kot da sem to počel pretekli mesec. Seminar sem izvedel preko interneta. Bilo je 10 udeležencev, ki so iz pisarn sledili mojima predavanjema o pomenu množičnega sodelovanja in demonstraciji namestitve ter uporabe SKYPE.